nenadoma spremenili. Po komaj poldrugem letu na univerzi in rojstvu najmlajše hčerke Nataše so se zaradi političnih preobratov pred bližajočim se vojaškim udarom ponovno vrnili v Ameriko. Sedaj je bilo treba spakirati že petčlansko družino, tokrat pa so se odpravili v svetovljanski Washington D. C. Andreju je službo ponudil nekdanji sošolec iz Berkleyja, ki je medtem postal direktor Svetovne banke. Sprva je podpisal osemnajstmesečno pogodbo, a ker se medtem stvari v Argentini niso uredile, so vedeli, da bo treba ostati dlje, in prestopil je v Medameriško banko. Andrej je začel pri dnu, kot ekonomist za analizo projektov v socialnem sektorju, se najprej povzpel do svetovalca izvršilnega podpredsednika, potema pa ga je predsednik banke imenoval za direktorja svojega kabineta in člana predsednikovega sveta. No, in tako je družina (namesto leta in pol) v Washingtonu ostala celih enaindvajset let! ‘’Vsaki dve leti smo se vračali v Mendozo in si vsakič obljubili, da naslednjič res ostanemo,’’ se spominja Kati, ‘’a je čas kar mineval, mi pa smo bili še kar v Ameriki.’’ Najprej so najeli apartma z vrtom, ker je bilo to pač najbolj praktično, potem so se preselili v vrstno hišo, nazadnje pa so se naselili v tipični ameriški kolonialni hiši s petimi sobami, kletjo in vrtom. Vsi trije otroci so v Washingtonu pridno obiskovali šole, najprej srednjo, potem univerze. Tudi mama Kati se ni zadovoljila le z vlogo gospodinje. Glede na to, da je v Argentini zaključila študij angleškega jezika in literature, je v Ameriki vpisala magisterij iz španske književnosti in potem na zasebni srednji šoli poučevala španščino. Ameriško obdobje Bajukovih se je končalo leta 1994, ko je Medameriška razvojna banka Andreja imenovala za svojega predstavnika v Evropi s sedežem v Parizu. Srečno naključje je bilo, da je lahko šla z njim čez veliko lužo vsa družina. Prva hči Tatjana je ravno sklenila magistrski študij na Rice University v Houstonu v Teksasu in tudi tam vpisala doktorsko nalogo, Andrej je končal kolidž in razmišljal o nadaljevanju študija na področju prava, Nataša pa je v Franciji vpisala tretji letnik v okviru programa izmenjave študentov, v četrtem letniku pa se je vrnila nazaj v Ameriko. ‘’V Parizu smo živeli v prostornem stanovanju v sedmem okrožju s čudovitim pogledom na Eifflov stolp, ki po razporeditvi in odprtosti prostorov nekoliko spominja na naš sedanji dom v Ljubljani,’’ se spominja minister. V francoski prestolnici so preživeli šest let, vrnitev v domačo Slovenijo pa je bila znova hitra in nenačrtovana. Po padcu Drnovškove vlade aprila 2000 je Andrej Bajuk postal glavni kandidat za premiera pomladne vlade, in ko je bilo treba priti v Ljubljano, ni dolgo okleval. Vzel je dopust, v nekaj urah spakiral kovčke in se sprva nastanil v hotelu Slon. Tam je sicer nameraval ostati samo par tednov, glede na razplet dogodkov pa se je hotelska avantura razvlekla na kar nekaj mesecev. Dokler niso končali hiše, v kateri so kupili stanovanje, ki kar ni in ni hotelo biti nared za vselitev. Ker je bil Andrej od jutra do večera v službi, v Ljubljano pa je pripotoval le s štirimi srajcami, je bilo na Kati, da preseli družino in uredi stanovanje.