Po rojstvu najmlajše hčerke Nataše se z družino pred bližajočim se vojaškim udarom umakne v ZDA. Rešitev mu ponudi nekdanji sošolec z Berkeleyja, argentinski Žid Alberto Sojite, ki medtem postane direktor Svetovne banke v Washingtonu in Andreja imenuje za svojega tehničnega asistenta. Žena Katarina, profesorica angleškega jezika in literature, ne lenari, ampak v ZDA magistrira iz španske književnosti in poučuje španščino. Kupita si stanovanje, pozneje pa ga zamenjata za hišo ob Potomacu. Po dobrem letu Andrej prestopi v Medameriško razvojno banko. Začne pri dnu kot ekonomist za analizo projektov v socialnem sektorju, se povzpne do svetovalca izvršilnega podpredsednika, končno pa ga predsednik Enrique Iglesias imenuje za direktorja svojega kabineta in člana predsednikovega sveta. Banki ostane zvest četrt stoletja. Na službenem potovanju v Mehiko spozna Fidela Castra. Kubanski predsednik ga povpraša po rodu, in ko mu Andrej pove, da je Slovenec, Castro začne razpredati o vlogi Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, tako da ga po dveh urah komaj ustavijo.