Otroško radovedni in naivni Pipi ter starčevsko modri in do sveta že tudi nekoliko distancirani Melkijad se tokrat na svoje pujsje popotovanje odpravita kar s televizijskega zaslona, kamor se na koncu, kot v svoj edini varni dom, tudi vrneta. V naši tukajšnji resničnosti izven virtualnega sveta, ki mu sicer očarljiva pujsa pripadata, Pipi tudi tokrat pod modrim varstvom in vodstvom ter ob duhovitih razlagah in interpretacijah Melkijada spoznava naravne pojave, kot je drevo in petje ptice v njegovi košati krošnji, nadležne občutje lakote, a tudi abstraktne pojme, kot je kondicija, ter se skuša približati celo odgovorom na filozofska vprašanja, kje se konča popotnikova pot in se začne nebo, koliko je zvezd na nebu ipd. Otroke pa pujsa najbolj zabavata z uprizoritvijo virtualne trgovine z avtomobili kot očitno najbolj čaščenimi izdelki tukajšnje potrošniške civilizacije njihovih staršev (Pipi jih skuša naivno kupovati »na vago«, po barvah, kosih, ali si zaželi, da mu najlepšega celo zavijejo, dokler ga Melkijad na koncu ne pouči, da se izbrano vozilo preprosto odpelje domov).