predsodek, nagnjenje v korist oziroma, še pogosteje, v škodo posameznika, *spola ali določene družbene skupine brez utemeljenega vzroka. Teorije *motivacije, na katere je vplivalo *Freudovo delo, predsodke obravnavajo kot obliko *agresivnosti, ki jo oseba z njene prave tarče »varno preusmeri« na družbene skupine z nižjim statusom. Najbolj znana med temi teorijami je Avtoritarna osebnost (1950) nemškega družbenega teoretika Theodorja Adorna. *Nacistični protisemitizem je skušal razložiti s togo in represivno družinsko vzgojo, zaradi katere so otroci oboževali moč, obenem pa razvili spodobnost za preusmerjanje sovražnosti. V osnovi sodobnih *kognitivnih teorij predsodkov, posebno *teorije družbene identitete, je stališče, da so *stereotipi izraz pretiranega poenostavljanja, ki je značilno za celotno človeško razmišljanje o kategorijah (glej na primer *percepcija osebnosti). Iz teh teorij izhaja, da bi stik med pripadniki različnih rasnih skupin zmanjšal predsodke in *rasizem; ta predpostavka je bila podlaga za desegregacijo v ZDA (glej *segregacija). Stik dejansko povzroči pozitivnejši odnos, vendar pa se ta ne razširi nujno tudi prek meja konteksta, v katerem do stika prihaja (šola ali delovno mesto), stik v okoljih, ki potrjujejo stereotipe ali povečujejo sovražnost, pa lahko predsodke še poveča.