»Bratev grozdja na Goričkon«, kakor je znana sadjarska kmetija Smodiševih iz Otovcev poimenovala svojo trgatev, je potekala v znamenju povabljenih trgačev iz Porabja na Madžarskem, pridružila pa se jim je skupina mladih z Notranjske. Glavnino Porabskih Slovencev so sestavljale monoštrske pevke, ki so ob delu v vinogradu tudi prepevale, vendar izključno slovenske pesmi, med njimi pa je bil tudi porabski župan Martin Ropoš iz Gornjega Senika. Skupino z največ energije to se je poznalo tako pri delu (mimogrede: vmes je skupina potrgala grozdje tudi na sosedovem vinogradu) kakor glasnem vriskanju, pa so predstavljali mladi iz amaterske gledališke skupine Ščuka iz Planine pri Postojni. Kot so povedali, so prvič v te idilične kraje na skrajni sever Goričkega po naključju zašli pred mesecem dni, in ker so pokrajina in ljudje nanje naredili tako izjemen vtis, so se vrnili. Najbolj zgovorna Špela Simšič, ki ima po dedku prekmurske korenine in si je po njegovem priimku dodala ime Kerčmar(ica), je obljubila, da se bodo k Vladu in Veri Smodiš zagotovo še vračali, to pa je potrdil tudi predsednik Zvezdan Birsa.