Ob prebiraju tvojega pisemca sem postala kar malo žalostna. Očitno se z mamo ne razumeta, in kot mi je uspelo razbrati, živita sami? Veš, prepričana sem, da te ima mama rada, saj skoraj ne morem verjeti, da bi lahko bilo kako drugače. Če sta sami, ima mama lahko tisoč in eno skrb, probleme, da bi vama zagotovila dobro življenje. Zaslužiti mora za preživetje, morda ima težavno, naporno službo in si doma želi malo pomoči, tako duševne kot telesne. Kdo ve, kaj vse se ji mota po glavi, pa tebe s tem sploh ne obremenjuje, saj ve, da to ne bi bilo dobro zate. Morda pa včasih zaradi vsega drugega reagira napačno, prehitro, kajti morda od tebe pričakuje, da boš pridna in dobra učenka, da bosta skupaj zmogli. Veš, vsak od staršev si želi, da bi njegov otrok dobro delal v šoli, saj zdaj le dobre ocene omogočijo visokošolski študij in s tem dobro službo in boljše življenjske razmere. Zato ti predlagam nekaj: pokaži ji tole današnje pisemce in moj odgovor, povej ji, da te boli, ko te včasih zmerja, predvsem pa jo poskusi razumeti in ji večkrat povej, da jo imaš rada. Veš, tudi mame smo včasih osamljene in ni lepšega, kot da se otrok, četudi že tak, ki potrebuje modrček, stisne v naročje in nam pove kaj toplega. Pomagaj ji, predvsem pa se poskusita POGOVARJATI, saj pogovor večinoma pomaga. Povej ji, da ti je tudi zaradi tega padel uspeh, in prepričana sem, da boš kmalu spoznala, da je mama edina, ki ji lahko popolnoma zaupaš.