Na svet lahko gledamo na različne načine. Za primer vzemimo matematiko. Najenostavnejši račun, ki ga lahko naredimo, je: 1+1. Po Adamu Rieseju je to 2. Na tem predavanju pa bi vam rad pokazal, da ni vedno tako. Če se ukvarjamo s področjem živega, to namreč ni vsa resnica. Ko sem govoril o plodnih tleh, sem rekel, da tla skrivajo v sebi skrivnost, kako iz kamenja narediti kruh. Tla so polna skrivnosti. Prehrana rastlin je pogojena že s tem, da so v tleh živa bitja. V tleh imamo milijarde živih bitij. Znanost bo po moji oceni potrebovala še deset tisoč let, da bo vsa ta živa bitja odkrila in naštela. Vendar bodo odnosi med njimi še vedno ostali poglavje zase, ki je od samega popisa mnogo bolj zanimivo. Vzemimo dve malo večji živi bitji v tleh - deževnika in krta. Ali veste, koliko kilogramov deževnikov najdemo v dobrih tleh? Približno toliko, kolikor živali ta tla lahko prehranijo. Če je odgovor, da od 1 ha lahko živi 600 kg težka krava, je to približno točno. Po biološko dinamični metodi naj bi imela kmetija eno veliko žival na hektar površine in seveda tudi pravo razmerje med različnimi vrstami živali, ki na kmetijo sodijo: pravo število krav, konjev, prašičev, psov in mačk. Toliko, kolikor je skupna teža živali, ki v skladu s tem pravilom na kmetiji živijo, je tudi skupna teža deževnikov, ki bi jih našli v tleh te kmetije. Deževnik je izjemno pomemben. Skrbi za dobro grudičavost zemlje in ga lahko primerjamo z živim črevesom. Da bi lahko opravljal svoje delo, je naselil svoje črevesje z bakterijami in glivicami. Za dobro opravljanje svojega dela potrebuje okrog štirideset različnih vrst glivic in bakterij. In potem krt: tudi ta žival živi v tleh. Zanimivo odkritje je, da imajo deževniki tam, kjer prebiva krt, mnogo večjo pestrost črevesne flore kot tam, kjer krta ni. Ne vemo zakaj. To so enostavno odkrili. Deževniki imajo tam, kjer ni krtov, v črevesju štiri, morda pet vrst različnih bakterij in glivic. Kjer krti so, najdemo v črevesju deževnikov štirideset in celo petdeset različnih vrst gliv. Si predstavljate? Krt živi skoraj izključno od deževnikov. Nanje gleda podobno kot lev na gazele. Ima pa problem. Spomladi in jeseni so deževniki v zgornjih plasteh zemlje. Takrat je njegova miza pogrnjena. Pozimi in poleti gredo deževniki v globino. Takrat delajo svoje vertikalne rove. V neke vrste mirovanja se umaknejo tako globoko v zemljo, da jim krt ne more slediti. In kaj naredi? Krt skoraj nič ne vidi. Slabe možnosti za lovca ima. Tudi orodja nima. Izmisli si trik: deževnika operira. Če bi ljudje hoteli opraviti operacijo na deževniku, bi potrebovali mikroskop. Krt pa to naredi kljub svoji slepoti. Deževnika položi predse in ga pregrizne tam, kjer je glavni splet deževnikovih živcev, med četrtim in petim členkom. Če bi ugriznil malo levo ali desno, bi poškodoval deževniku žile in bi ta umrl. Toda krt pregrizne le glavne živce in ga s tem paralizira. Deževnik postane paraplegik. V domovanjih krtov najdemo tudi po 300 tako paraliziranih deževnikov, prepletenih v prave klobčiče. Kadar je krt lačen, gre tja in kakšnega požre. Teknejo mu samo živi, ne mrtvi. Ko pride drug letni čas in so deževniki spet na voljo, se tudi rane operiranih deževnikov zacelijo. Živčevje se zaraste in deževniki odidejo.