V Močnikovih časih leta 1875 osnovni pojmi iz geometrije (geometrijsko oblikoslovje) še niso bili del računskega pouka v ljudski šoli. Te pojme je obravnaval pouk risanja. V domeno pouka računstva pa je prešla geometrija šele tedaj, ko je bilo potrebno izračunavati površine in prostornine teles. Tudi utemeljitev potrebnosti računskih vedenj se je ob tej priliki poudarila. Površin in prostornin se v mnogih primerih ne more enostavno izmeriti z osnovnimi enotami (kvadrat in kocka, 1m2 in 1m3). V takih primerih pa nas mnogokrat posredna pot z merjenjem osnovnih razsežnosti telesa privede do cilja hitreje in natančneje ter predvsem z manj napora. Toda potrebno je znati za ta poseg nekaj računstva. Pouk geometrijskega oblikoslovja v ljudski šoli je bil spojen z računstvom šele leta 1883 in od takrat je pouk matematike na elementarni stopnji odgovoren za predstavitev osnovih geometrijskih pojmov na tak način, ki bi otrokom omogočal, kasneje v "starejših" razredih, strnitev konkretnih predstav v abstraktne pojme.