Končno analizo projekta, ki je bila objavljena na straneh EUI, je oblikovalo devet organizacij, ki so opravile raziskavo na področju 13 nacionalnih držav. Projekt je med drugim raziskoval, do kolikšne mere se je razširil evropski medijski diskurz in ali ga je še moč ločiti na »zahodnega« in »vzhodnega«. Eden poglavitnih in zelo visokoletečih ciljev projekta je razvijanje etičnih vodil za medijsko poročanje v Evropi, kjer so posebno pozornost namenili tudi načinu vizualnih predstavitev. Krašovec je k vprašanju o neki skupni evropski identiteti pripomnil, da identiteta kot koncept ne deluje, ne ideološko ne teoretsko, saj o njej ni mogoče govoriti na splošno. Problem ideologije je, da maskira neke družbene in ekonomske momente, ki se dogajajo, in meni, da je k evropskim temam potrebno pristopati precej drugače. Sami se evropske identitete niso lotili kot nečesa danega, ampak so jo prevpraševali predvsem preko fraz, kot so evropska kultura, evropska tradicija, skupna evropska preteklost, torej kot neke vrste ideološke simptome. Po rezultatih raziskave so tako srbski kot slovenski uredniki ocenili internetno komunikacijo in spodbujanje javnosti k aktivnejši udeležbi v medijih kot zelo pozitivno, vendar je raziskava poudarila tudi potrebo po iskanju novih načinov tovrstne komunikacije. Kot so ugotovili sodelujoči pri projektu, ostaja prizma nacionalnih prioritet neomajna ločnica med posameznimi evropskimi mediji. ih