Oko in uho sta čutili, ki posredujeta največ informacij o svetu okrog nas. Oko, organ vida, spreminja svetlobne podobe v živčne signale. Ti potujejo v možgane, ki jih razložijo.
Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
---|---|---|
Oko | oko | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
in | in | priredni veznik |
uho | uho | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
sta | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani |
čutili | čutiti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, ženski spol |
ki | ki | podredni veznik |
posredujeta | posredovati | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina |
največ | največ | splošni prislov; presežnik |
informacij | informacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
o | o | predlog; mestnik |
svetu | svet | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
okrog | okrog | predlog; rodilnik |
nas | jaz | osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik |
Oko | oko | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
organ | organ | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
vida | vida | samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
spreminja | spreminjati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
svetlobne | svetloben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
podobe | podoba | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
v | v | predlog; tožilnik |
živčne | živčen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik |
signale | signal | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
Ti | ta | kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik |
potujejo | potovati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
v | v | predlog; tožilnik |
možgane | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
ki | ki | podredni veznik |
jih | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost |
razložijo | razložiti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |