Veliko zanimanja je leta 1994 povzročilo odkritje beljakovine, imenovane leptin. Leptin proizvajajo maščobne celice. Po krvi nato potuje do možganov, kjer določenim delom pove, da imamo dovolj maščobnih zalog za preživetje in se lahko nehamo hraniti. Leptin je pritegnil veliko pozornosti predvsem zaradi tega, ker se je zdel zanimiv kot preparat, ki bi lahko ljudem s čezmerno telesno težo pomagal pri hujšanju. Poskusi na miškah so pokazali, da so miške, ki nimajo gena za leptin, izjemno debele, miške, ki jim injiciramo leptin, pa jejo manj in postanejo zelo suhe. Prav tako obstaja nekaj bolnikov s tako imenovano smrtno debelostjo, pri katerih so ugotovili, da imajo okvarjen gen za leptin in so zaradi tega izjemno debeli. V Veliki Britaniji so odkrili bratranca in sestrično, ki zaradi mutacije v genu za leptin nista imela leptina v krvi. Punčka je pri devetih letih tehtala več kot 90 kg, jedla pa je vse, kar ji je prišlo pod roke; če ni mogla priti do hrane, je jedla tudi zamrznjeno in odpadno hrano. Če pa sploh ni mogla priti do hrane, je postala izjemno napadalna. Ta punčka in njen bratranec sta bila prva pacienta, ki so ju zdravili z injekcijami leptina, in odzvala sta se presenetljivo dobro, že po nekaj tednih sta oba izgubila strašansko slo po hrani in nekaj telesne mase. Na žalost pa zgodba ni tako preprosta za vse ljudi s čezmerno težo. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da so spremembe v genu za leptin zelo redke in po vsem svetu so do sedaj odkrili le nekaj ljudi, ki imajo ta gen okvarjen. Večina ljudi s čezmerno telesno težo ima v krvi dovolj leptina. Ker pa imajo vseeno povečan tek, to pomeni, da njihov leptin ne deluje pravilno. Raziskave so zato v zadnjem času usmerjene predvsem v to, kako leptin deluje v možganih. Odkritih je bilo kar nekaj snovi v možganih, ki vplivajo na ritem in obseg hranjenja in na nalaganje maščob. Med najpomembnejšimi sta verjetno nevropeptid Y, ki spodbuja hranjenje, in melanokortin, ki hranjenje zavira. Oba proizvaja tisti del možganov, ki je verjetno glavna tarča za leptin, tako imenovano arkvatno jedro hipotalamusa. Prav tako vemo, da leptin spodbuja proizvodnjo melanokortina in zavira proizvodnjo nevropeptida Y in najverjetneje tako sporoča organizmu, ali naj je več ali manj. Melanokortin se zdi za zdaj zelo obetavna snov za pomoč predebelim ljudem. Poznamo že nekaj snovi, ki vsaj pri miškah in podganah zelo dobro zavirajo tek brez posebnih stranskih učinkov. Težava pri teh snoveh pa je, kako jih spraviti v možgane. Ti so obdani s posebno ovojnico, imenovano krvno-možganska prepreka, ki preprečuje vstop večini snovi. Pri miškah ali podganah lahko te snovi vbrizgamo skozi ovojnico, pri ljudeh pa to seveda ne pride v poštev.