Vzrok za večino možganskih kapi pri starejših bolnikih je ateroskleroza, to je bolezen arterij odvodnic, ki z leti napreduje. Pojavlja se skoraj pri vseh ljudeh, osnovni vzrok bolezni pa še ni povsem znan. Razvoj ateroskleroze spodbujajo zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečane maščobe v krvi, kajenje, nezdrava prehrana z veliko živalskih maščob in soli ter premajhna telesna dejavnost. Pomemben dejavnik tveganja je tudi prebolela tranzitorna ishemična ataka ali prebolela možganska kap. »Pomemben vzrok so tudi srčne bolezni, zlasti srčno trepetanje, bolezni srčnih zaklopk in srčni infarkt. V teh primerih se v srcu tvorijo krvni strdki, ki po velikih žilah odvodnicah potujejo do možganov in tam zaprejo eno ali več možganskih žil. Pojav imenujemo srčna embolija. Možganska kap se pri članih nekaterih družin pojavlja pogosteje in verjetno gre pri takih družinah za splet dednih dejavnikov in zdravju škodljivih razvad. Med vzroki za možgansko kap je na prvem mestu arterijska hipertenzija, oziroma povišan krvni tlak, ki ji pravimo tudi »tihi ubijalec«, saj se je ljudje ne zavedajo in ne zdravijo. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo leta 2000 v Sloveniji skoraj 50 odstotkov Slovencev hipertonikov, kar pomeni, da je imela skoraj polovica Slovencev zvišan krvni tlak,« je povedala specialistka nevrologije in vodja Centra za možgansko-žilne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana, doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.. Možganska kap je pogostejša pri moških, kot pri ženskah, pri obeh spolih pa narašča s starostjo. Telesno je povezana z boleznijo venčnih srčnih žil in arterijsko boleznijo udov, saj se napredovala ateroskleroza pogosto pojavlja v več kot enem žilnem sistemu.