No, pa smo jih tako obsipali z raznimi opolzkostmi, še posebno hecni so se mi zdeli tisti veterani, ki so, kot je vse kazalo, že kdaj pomočili nos v kakšen Hertz Hause tam v daljnem Frankfurtu ali Hamburgu in so bili sveto prepričani, da je uradni jezik v kurbiščih nemški, zato so se ponosno na ves glas drli, Wollen Sie fücken, Wollen Sie fücken ... ter pri tem pomenljivo pogledovali po skromno muzajočih se anatolskih podeželanih, ali so pač zapazili blišč njihovega svetovljanstva. Pri tem pa sploh niso zapazili, da so jim tisti kupi sala s svojimi debelimi jeziki odmomljavali nazaj kar v rodni turščini, kaj natanko, res nisem razvozlal, toda po mlaskajočih grlenih glasovih in grešnem krivljenju debelo prešminkanih ustnic sem sklepal, da brez dvoma neke prav v samo nebo vpijoče svinjarije. Tako smo postopali, si pomežikovali in se drug drugemu abotno režali, včasih pa se je pred kakšno na stežaj odprto vežo nenadoma sprožila zmeda, podobno kot kadar ena izmed kur na gnojišču izbrska posebno mastnega ogrca, vse druge panično pridrvijo k njej v upanju, da če se že ne bodo posladile z grižljajčkom, bodo pa lahko vsaj gledale, kako druga žre. V takih trenutkih se je ponavadi katera izmed matron, ki ji je bilo očitno že dovolj brezposelnega ždenja, pričela zvijati okrog vratnih podbojev, mi, Turki, pa smo se zgrnili v polkrog okrog nje. Potem je pa počela pred nami razne packarije, si raztegovala pičko, tlačila noter prste in pivovske flaše, nam kazala rit in si brozdala joške, vmes pa mastno cmokala ter hotljivo iztegovala slinast jezik. Čeprav je bilo vse skupaj zaradi vseh tistih celulitisov in počenih žilic, onih scufanih kožuhov med nogami, ki bi pristojali kvečjemu kakšni potepuški mački, na trenutke res malo neokusno, se pravzaprav nismo dali motiti. Čisto paf smo stali tam naokrog, na ustnicah se nam je posušil vrišč in izhlapele so pokvarjeno duhovite domislice, čeljusti so se nam le nemo povesile, v oči pa se je naselila čudna steklenost pogledov. (V tem, to sem že večkrat zapazil, se moški povsem razlikujemo od žensk, medtem ko slednje ob gledanju moških striptizov in podobnih onegavljenj zgrmijo v nezaustavljiv hihot, da jih kar razganja od razbrzdanega veselja, mi nekako prežeče otrpnemo.) Potem se je migajoča dama hipoma zresnila, vsesala jezik nazaj v usta ter s poslovnim korakom stopila do kakšnega svojo slo še posebno vroče izžarevajočega gledalca, ga prek hlač zagrabila za kurca in v skoraj strogem tonu izjavila, da mu pa zdaj že stoji in naj gre torej nemudoma fukat. Oh, ne, ne kar takoj, se je v takih trenutkih skušal izmazati iz zagate kakšen ubogi provincialec, kajti prav ti so v tej sceni vedno prikazali najnižjo stopnjo spretnosti samoobvladovanja, rad bi še malo pogledal naokrog, morda, no, morda se bom odločil za kakšno drugo. Ostali pa smo se strokovnjaško zagledali v njegove dimlje ter med medsebojnim spogledovanjem pričeli z vso resnobo pritrjevati, češ, res je, res ti stoji in sedaj ti nikakor ne preostane prav nič drugega, čast in dostojanstvo ti to narekujeta … Pa je s kislim, narejenim nasmehom odcapljal za tisto mogočno tresočo se ritjo gor v delovne prostore bolj kot prestrašen šolarček in ne kot mogočen Turek z Anatolske planote. Potem smo še malo pokomentirali dogajanje, gruča se je zlagoma redčila, nekateri so se porazgubili po preostalih jagališčih, drugi smo zavili za bližnji šank, od koder smo z balkansko vsiljivostjo oprezali, kako vendar se bo vse skupaj končalo. Tam smo običajno posegali po trdo kuhanih jajcih, ki smo jih zalivali z mastiko, kajti natakarica se je zaklinjala, da je prav to tisto pravo krepčilo za take posle, ki so nas zmamili v te ulice. Žrtev se je navadno prikradla na plan, še preden smo oluščili prvo jajce in še preden nam je uspelo v vsej epski širini razpresti, kaj se tam zgoraj svinjskega dogaja. Z globoko povešenim nosom in s klavrno osramočenim obrazom, tako da je bilo moč kar slišati, kako se jim v srcih razpreda praznina, so s prihuljenimi koraki semeniščnikov, ki si niso mogli kaj, da si ga po večerni molitvi ne bi še vrgli na roko, tik ob stenah hiš šinili proti izhodu in se klavrno kot jesenska megla porazgubili v množici.