V NLB nas bodo morali prepričati, da bo za informacijski sistem zadolžen nekdo, ki pozna vse razsežnosti področja informacijske tehnologije, in ne nekdo, ki mu je bilo to področje prepuščeno zgolj zato, ker ga uprava zaradi pomembnosti pač mora pokrivati. Le informatik lahko potegne prave odločitve, izbira prave ekipe ter postavlja prave načrte in ocene za razvoj informacijskega sistema. In le informatik je lahko pravi sogovornik uprave za področje informacijskega sistema. Iz težav NLB lahko potegnejo nauk tudi druga podjetja pri nas. Splošen problem pri nas namreč je, da informatiki in vodstva sedijo vsak na svojem otoku, s katerih se med sabo ne znajo ali ne morejo pogovarjati. Vodstva nimajo dovolj informacijskih znanj, informatiki pa ne dovolj vodstvenih znanj in moči (le redki sedijo v upravah), da bi se sprejemale prave odločitve o informacijski tehnologiji, ki v današnjih časih morajo nastopati na strateški ravni. Tako se lahko dogaja, da se kupujejo napačni ali preobsežni in zato dragi informacijski sistemi, s katerimi potem v podjetjih pravzaprav ne vedo, kaj početi, da bi iz njih potegnili tudi maksimalne koristi.