Po treh dneh stradanja sem se vdal in jo potegnil izpod postelje. Nizko, okroglo, ob strani vdolbljeno konzervo. Nalepljen listek je govoril o mletem govejem mesu. Nisem imel moči za iskanje odpirača. Omedlevica se me je lotevala v valovih. Vzel sem kladivo in kuhinjski nož ter izsekal luknjo v pokrov. S konico rezila sem izpraskal vsebino na plano in jo pogoltnil kot žival. Iz žepnih šivov sem izbrskal koščke tobaka, dodal še ostanke iz pepelnika in si zvil cigareto v košček časopisnega papirja. V steklenici na okenski polici je bilo še za pljunek tekočine. Zlil sem jo vase. Kaktus v lončku se mi je režal na vsa usta. Že dobil sem ga tako poslikanega. Postano in mlačno pivo, prepraženo na soncu, je želodec pognalo navzgor. Komaj sem še utegnil steči do kopalnice in poriniti glavo v školjko. Z žalostnim pogledom sem se poslovil od koščkov mesa, stopil na prste in potegnil vodo. Vrvice je bilo le še za slab decimeter. Stuširal sem se z ledeno vodo. Tople ni bilo. Namesto bojlerja so štrleli iz zidu končki žic. Oblekel sem si sveže gate in nogavice. Prejšnje sem takoj opral z milom in jih obesil čez okno, da se posuše do naslednjega dne. Spet sem oblekel vijetnamko in kavbojke. Obul teniske. Kmalu bi se onesvestil, ko sem se sklonil, da jih zavežem. Vezalka se je strgala pod prsti. Nisem ji mogel podaljšati življenja. Ni bilo prostora. Vozel pri vozlu. Vzel sem košček vrvice z izplakovalnika