Blagovna menjava med Slovenijo in Švico je bila lani okoli 270 milijonov dolarjev, ob tem pa je imela Slovenija skoraj za 200 milijonov dolarjev trgovinskega primanjkljaja. Delež Švice v lanskem slovenskem izvozu je bil 0,9-odstoten, v uvozu pa 2,1-odstoten. Raven blagovne menjave med Slovenijo in Švico se je zadnja leta dokaj hitro povečevala, na žalost ob tem tudi slovenski primanjkljaj. Najbolj uspešno slovensko izvozno blago je bilo stavbno pohištvo in drugi leseni izdelki, največji delež v slovenskem uvozu iz Švice pa so dosegla zdravila. Gospodarsko sodelovanje med državama je temeljilo na splošnem sporazumu Slovenije z državami Efte, hkrati pa sta državi podpisali tudi oba temeljna sporazuma (izogibanje dvojnemu obdavčevanju), ki sta potrebna kot pravni ovkir za dobro gospodarsko sodelovanje. Švicarski gospodarstveniki so gospodarskim in tudi političnim rezultatom Slovenije namenili najlepše besede. Franz Blankart je denimo poudaril, da Slovenija velja za gospodarsko in politično stabilno državo, ki je na poti tranzicije dosegla daleč največ med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami. Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Švice je že zdaj dobro, da pa se ga še precej izboljšati. Zato je poleg predstavnikov švicarskih državnih institucij na poslovno konferenco v Ljubljano (spomladi je bila podobna že v Zürichu) prišlo tudi okoli 55 švicarskih poslovnežev, ki so se srečali s predstavniki 58 slovenskih podjetij. Sicer pa ima nedavno ustanovljena slovensko-švicarska zbornica tudi že nekaj več kot 50 članov, pet med njimi so slovenska podjetja. (lac)