In kakšen glas je to? Zakaj s takšnim nelagodjem vdira v našo srečo? Globoko v vsakem od nas je močna želja, da bi pripadali. Brez občutka, da pripadamo, smo ohromljeni ali izjemno nemirni. In kadar vstopimo v čudovit čas pripadanja, bi se seveda najrajši zasidrali in počivali tam. V takih trenutkih se naše srce umiri. Ču timo, da smo prispeli, sprostimo se in si pustimo, da pripadamo z vsem svojim srcem. Potem pa glas zašepeta in zmoti naše pripada nje. Glas nam vedno daje občutek, da nekaj manjka. Celo takrat, kadar je vse, kar smo si želeli, na naši mizi, in so vsi, ki smo si jih želeli, v našem življenju, celo takrat se nam zdi, da nekaj manjka. Tega, kar manjka, ne znamo imenovati. Če bi lahko, bi morda kam šli in to dobili, vendar sploh ne moremo niti začeti. Nekaj, kar je za nas ključnega pomena, se nahaja v neznanem izven našega dosega. Hrepenenje, da bi to pomanjkljivost odpravili, vodi nekatere ljudi stran od resnice in zavetja ljubezni; podajo se na begajoče poto vanje, da bi našli tisto, kar manjka, po poti, ki se nikoli ne konča. Drugi to iščejo v kopičenju stvari, ki jih posedujejo. In ta droben glas vodi nekatere ljudi po poti iskanja božanskega. Glas prihaja iz naših duš. To je glas večnega hrepenenja v nas, ki potrjuje, da smo neumorni romarji na Zemlji. Nekaj je v nas, kar nihče in nobena stvar na svetu ne more zadovoljiti in potešiti. Ko uvidimo, da je to nelagodje nekaj naravnega, nas to spoznanje osvobodi, da ne iščemo več vedno bolj začasnih in delnih zadovo ljitev. To večno hrepenenje bo vedno vztrajalo na tem, da bodo v vseh zavetjih, ki jim pripadamo, nekje ostajala odprta vrata. Ko se spoprijateljimo s tem hrepenenjem, nas ohranja budne, da se za vedamo, zakaj smo tukaj na Zemlji. Zaradi tega je naše potovanje bolj intenzivno, hkrati pa nas osvobaja potrebe, da bi se podajali na številna privlačna, vendar jalova iskanja. Hrepenenje nikoli ne more biti izpolnjeno tu na Zemlji. Kot so UnStill Stones (Nemir ni kamni) tako nepozabno peli nekaj desetletij nazaj: »I can't get no satisfaction.« Lepota tega, da smo ljudje, je v zmožnosti in želji po intimnosti. Pa vendar hkrati vemo, da celo tisti, s katerimi smo najbolj intimni, ostajajo tujci. Tako kot otroci se tudi mi pogosto »igramo tujce«. Zato ostaja naše hrepenenje budno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
In in priredni veznik
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
takšnim takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
nelagodjem nelagodje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
vdira vdirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
našo naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
srečo sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Globoko globoko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
vsakem vsak celostni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
močna močen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
želja želja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
pripadali pripadati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Brez brez predlog; rodilnik
občutka občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
pripadamo pripadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ohromljeni ohromljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
nemirni nemiren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
In in priredni veznik
kadar kadar podredni veznik
vstopimo vstopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
čudovit čudovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pripadanja pripadanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
seveda seveda členek
najrajši najraje splošni prislov; presežnik
zasidrali zasidrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
počivali počivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
takih tak kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
trenutkih trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
umiri umiriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ču Ču samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
timo titi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
prispeli prispeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
sprostimo sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
pripadamo pripadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vsem ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
srcem srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zašepeta zašepetati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
zmoti zmotiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
pripada pripadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nje on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik
Glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
manjka manjkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Celo celo členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želeli želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine
mizi miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
želeli želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
celo celo členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
manjka manjkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
manjka manjkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
znamo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
imenovati imenovati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
morda morda členek
kam kam splošni prislov; nedoločena stopnja
šli iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
vendar vendar priredni veznik
sploh sploh členek
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
niti niti členek
začeti začeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ključnega ključen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pomena pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nahaja nahajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
neznanem neznan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
izven izven predlog; rodilnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine
dosega doseg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Hrepenenje hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pomanjkljivost pomanjkljivost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
odpravili odpraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
vodi voditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
stran stran splošni prislov; nedoločena stopnja
od od predlog; rodilnik
resnice resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
zavetja zavetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
podajo podati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; tožilnik
begajoče begajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
poto poto samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vanje vame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
našli najti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
manjka manjkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
konča končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
iščejo iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
kopičenju kopičenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
posedujejo posedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
In in priredni veznik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
droben droben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vodi voditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
po po predlog; mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
iskanja iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
božanskega božanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
Glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prihaja prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
duš duša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
večnega večen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
hrepenenja hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
potrjuje potrjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
neumorni neumoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
romarji romar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
Zemlji zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
nobena noben nikalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
stvar stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zadovoljiti zadovoljiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
potešiti potešiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Ko ko podredni veznik
uvidimo uvideti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nelagodje nelagodje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
naravnega naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
spoznanje spoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
osvobodi osvoboditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ne ne členek
iščemo iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
začasnih začasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
delnih delen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
zadovo zadovo samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ljitev ljitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
večno večen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
hrepenenje hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
vztrajalo vztrajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
na na predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; srednji spol, množina, mestnik
zavetjih zavetje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
pripadamo pripadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
ostajala ostajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
odprta odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spoprijateljimo spoprijateljiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
hrepenenjem hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ohranja ohranjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
budne buden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
za za predlog; tožilnik
vedamo vedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
Zemlji zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
potovanje potovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
intenzivno intenziven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
osvobaja osvobajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
potrebe potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
podajali podajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
številna številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
privlačna privlačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vendar vendar priredni veznik
jalova jalov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
iskanja iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Hrepenenje hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
izpolnjeno izpolnjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
Zemlji Zemlja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
UnStill Unstill samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Stones Stones samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Nemir nemir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
kamni kamni splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nepozabno nepozabno splošni prislov; nedoločena stopnja
peli peti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
desetletij desetletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
I I samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
can't can't neuvrščeno
get get samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
no no členek
satisfaction satisfaction samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Lepota lepota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
zmožnosti zmožnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
želji želja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
po po predlog; mestnik
intimnosti intimnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Pa pa priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
celo celo členek
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; srednji spol, množina, orodnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
intimni intimen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ostajajo ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tujci tujec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
igramo igrati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tujce tujec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ostaja ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
hrepenenje hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
budno budno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Večni odmevi : raziskovanje hrepenenja po pripadanju
avtor: John O'Donohue