Prišli smo že tako daleč, da si delavec z normalno plačo ne more več poiskati pravice na sodišču. Oderuške sodne takse z nenasitnimi odvetniki in jalove prvostopenjske razsodbe ti preprečijo že začetna pota iskanja pravice. V kolikor nadaljuješ proces, ki ga je neodgovoren sodnik napačno razsodil, te pripelje do bankrota. Očitno sodišče odškodninske tožbe od enega pa tja do dveh milijonov sploh ne jemlje resno, ker je to zanje ob plačah, ki si jih delijo, bagatela. Na to, da stvar obravnavajo, čakaš pet do sedem let. Na obravnavi naletiš na starega in betežnega sodnika, ki je že zdavnaj odslužil svoje in te vsako stvar vpraša po trikrat, ker med procesom sproti pozablja, kaj mora narekovati v zapisnik. Poleg tega ne pozna osnove bontona in kar vpije enkrat na toženca, drugič na tožitelja, ker stvari ne zna izpeljati in sproti pozablja pomembnosti. Skratka, vse je kot pri norcih! Nakar izveš, da je izid sodnega procesa odvisen tudi od tega, v kateri stranki je kdo, zato tožbo, v katere pozitivni izid nihče ne dvomi, izgubiš. Zatem ogorčen ugotoviš, da si ob vse premoženje, ker pa ti gre za pravico, stvar nadaljuješ. Če takoj ne plačaš (34000 tolarjev) takse za revizijo sodbe, ti sodišče v dveh dneh z dopisom pribije še 9500 tolarjev stroškov opomina z grožnjo, da plačaj v petnajstih dneh, sicer boš na to imel še 50 odstotkov pribitka za kazen!!!