»Vemo vsaj za dva primera, ki ju je bilo menda treba reševati na sodišču, ker stvari za enostavnejše poti do denarja pri nas še niso urejene. Menda so stroške za iskalno akcijo zahtevali od nekoga, ki je šel z ženo v Triglavsko pogorje, žena je odšla domov, ne da bi mu to povedala, sam pa je najprej sporočil ženino izginotje in nato tri dni brezskrbno hodil po gorah, medtem ko so mu reševalci po skalnatih brezpotjih iskali ženo, ki je bila ta čas lepo doma. Podoben primer so imeli jezerjanski gorski reševalci: žena in mož sta prišla z Ledin pod Skuto, se v gozdu hudo sprla in se razšla. Mož se je vrnil v planinsko kočo in tam povedal, da je žena odšla neznanokam, kar je bil za gorske reševalce dovolj tehten razlog, da so se odpravili na iskalno reševalno akcijo. Žena je bila ves čas iskanja doma, mož pa je bil tako trmast, da ni hotel po telefonu preveriti, ali se nemara le ni vrnila domov.«