Lucille je šla vsako jutro najraje ven, blodila po travniku, zavila med košata drevesa in se nadihala prav posebno dišečega podeželskega zraka. Čeprav je mesto pogrešala, ji je bilo od samega začetka na puščobni deželi kar všeč. Hiša tetinih prijateljev je imela tudi nekaj gospodarskih poslopij. Skedenj, kjer so spravljali posušeno travo za živino, je prijetno dišal . Ko si zjutraj vstopil vanj, se ti je začela pod nogami motati mačja družina. Tigraste in črno-bele muce so se muzale ob njene noge in veselo predle ob pričakovanju, da jim bo v pločevinaste posode natočila svežega mleka. To je Lucille pogosto tudi storila. Le da je morala najprej v hlev, kjer sta dve dekli vsako jutro še v trdi temi pomolzli krave. Tam si je natočila mleko v posebno posodo in jo odnesla na skedenj. Nalila jim je mleka in jih opazovala, ko so ga prav pridno polizale do zadnje kapljice.