Leta 1995 je bila na tetinem rojstnem dnevu tudi gospa Herta Hass, nekdanja Titova druga žena. Nekajkrat je teta rekla Živkovičevi, naj nama postreže s torto, pa se ni zgodilo. Opazil sem, da je teta videti slabe volje. Ob najinem slovesu pa se je teta naslonila name in ihte govorila, da bi tako rada umrla in da ni mogla biti niti minuto sama s Herto. Vsega tega si nisva znala razlagati, mislila sva, morda pa se teta tako počuti zaradi starosti. V Trebče sva šla še večkrat, Živkovičeva pa je tožila, da ima s teto vedno več dela, da se zgublja, pogosto pada, s kuhanjem je problem, ker ima teta sladkorno. Res je bila teta videti slabotna, bolj redkobesedna, pa tudi slišala je slabše.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
1995 1995 glavni števnik; arabski zapis
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; mestnik
tetinem tetin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
rojstnem rojsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
dnevu dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
gospa gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Herta Herta samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Hass Hass samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nekdanja nekdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Titova Titov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
žena žena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Nekajkrat nekajkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
rekla reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Živkovičevi Živkovičev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
naj naj podredni veznik
nama jaz osebni zaimek; 1. oseba, dvojina, dajalnik
postreže postreči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
torto torta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zgodilo zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Opazil opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
volje volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ob ob predlog; mestnik
najinem najin svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, mestnik, dvojina
slovesu sloves samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naslonila nasloniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
name name osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
ihte ihta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
govorila govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
rada rad splošni prislov; nedoločena stopnja
umrla umreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogla moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
niti niti členek
minuto minuta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
Herto herta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Vsega ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
nisva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, zanikani
znala znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
razlagati razlagati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
mislila misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
morda morda členek
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
počuti počutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zaradi zaradi predlog; rodilnik
starosti starost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
Trebče Trebči splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
še še členek
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
Živkovičeva Živkovičev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tožila tožiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
s z predlog; orodnik
teto teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgublja zgubljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
pada padati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
kuhanjem kuhanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sladkorno sladkorno splošni prislov; nedoločena stopnja
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
teta teta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
slabotna slaboten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
redkobesedna redkobeseden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
slišala slišati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
slabše slab splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar