Tudi v 17. etapi, ki se je na cilju v Castelfrancu v pokrajini Veneto po 215 kilometrih najbolj približala slovenski meji, ni bilo popolnoma nič drugače, saj je bil napovedan festival sprinterjev. Uvodne kilometre so kolesarji, ob povprečni hitrosti 35 kilometrov na uro, pač izrabili za obiske sorodnikov na domu (Velo, Zaina, Strazzer, Minali). Za posladek in osvežitev v pravi pripeki (36 stopinj Celzija) pa so poskrbeli vaščani ene izmed vasi ob cesti, ki so po 120 kilometrih ustavili kolono in vsem postregli s sladoledom. "Lučko" je lizal tudi Marco Pantani, ki je poleg roza majice oblekel tudi roza kolesarske hlačke. Za atrakcijo pa je poskrbel tudi amaterski kolesar, ki je na vzporedni lokalni cesti drvel vzporedno s kolono. Kolesar Saeca ga je z zamahi roke celo povabil med profesionalce, a se ni dal prepričati. Vedel je, kaj bi ga čakalo. Rdeči "Saeco express" je s svojim strojevodjo Mariom Cipollinijem v zadnjih kilometrih ovinkaste ceste drvel do metra natančno in onemogočil kakršnokoli presenečenje. S strahotno močjo (obrača čez 800 wattov) je "Super Mario" premagal tekmece, ki so se le prerivali v njegovem zavetrju, za več deset metrov. "Čakal sem prav to etapo, sedaj grem lahko domov. Milano je daleč, predaleč," je dejal Cipollini po četrti letošnji in 28. dosedanji zmagi na Giru. "Moja naloga v zadnjih kilometrih je bila varovati našega aduta v generalni razvrstitvi Gilberta Simonija, da se mu ne bi kaj nepredvidenega pripetilo. Jutri gre zares, kakor bodo noge nesle. Upam, da se bodo pedala lahkotno vrtela," so besede Martina Hvastije, ki že vseh 17 etap čaka na današnji kronometer, uro kolesarske resnice v Trevisu (Trbižu). Proga, dolga 45 kilometrov, je tudi dobrodošel test za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo na isti trasi.