Michelangelov David v teh dneh, približno štiri mesce pred 500. rojstnim dnevom, prihaja iz svojevrstne pomladitvene kopeli. Restavriranje ene največjih znamenitosti Italije, ki je stalo 400.000 evrov, je vznemirilo umetnostne zgodovinarje, še zlasti potem ko se je zapletlo pri metodi in se niso odločili za tako imenovani suhi postopek čiščenja, piše The Independent . Restavratorka Agnese Parronchi je hotela pri čiščenju Davida uporabiti zelo majhne in mehke čopiče iz jazbečje dlake, bombažne kosmiče, radirke in gamsovo kožo ter tako odstraniti sledi časa, ki so nastale po zadnji pomladitvi s solno kislino leta 1843, zaradi česar je bila površina še bolj dovzetna za umazanijo. Metoda Parronchijeve bi po besedah njenih nadrejenih lahko pustila nove tujke v marmornatih porah, zato so bili neomajni pri odločitvi za drugo obliko čiščenja s posebno kremo iz celuloze, gline in destilirane vode, ki bi skozi rižev papir posrkala umazanijo. S predstavniki firenške Galerie dell'Accademia, kjer hranijo Davida, se niso strinjali predstavniki neprofitne organizacije ArtWatch International, ki se ukvarja z restavriranjem kulturne dediščine in se bojuje proti tako imenovani restavratorski industriji. Bolj ustrezna se jim je zdela metoda Parronchijeve, zato so jo podprli in začeli zbirati podpise, da bi mednarodna komisja lahko odločila, katera metoda je najmanj škodljiva, piše The Guardian . Kot je dejal ustanovni član te organizacije dr. James Beck, profesor umetnostne zgodovine na univerzi Colombia, Davida sploh ni bilo treba restavrirati, pri vsem pa je menda šlo za ignoranco firenških predstavnikov. Ti so ostali gluhi za proteste mednarodno priznanih strokovnjakov in opravilo prepustili drugi restavratorki Cinzii Parnigoni (na fotografiji), ki ji zdaj očitajo, da je svoje delo opravila slabo. »David je nespremenjen. Le strokovnjaki bi z natančnim in dolgotrajnim proučevanjem površine kipa lahko ugotovili, da določenih lepotnih napak ni več in da je s kipa izginila umazanija, ki se je vanj zajedala več stoletij,« je o prenovi kipa skeptičen Antonio Paolucci, vodja združenja državnih muzejev v Firencah. Nekateri še dodajajo, da je zdaj vidna tudi brazda, ki jo je na levem gležnju povzročilo usedanje tal Piazze della Signoria, po vsej verjetnosti zaradi poplav leta 1844.