Tistega poletnega dne je prišel v njihovo hišo na čaj in na očetov predlog je štiri dni bival pri njih, pomagal pri senu in očetu naoljil kmetijske stroje. Spoznal se je na stroje. Na vrata je privil odpadle gumbe. Mary mu je podnevi postlala posteljo, vsak večer pa je iz soda z deževnico prinesla vrč vode, da se je lahko umil. Oprala je kockasto srajco, ki jo je nosil in tistega dne se mu je goli hrbet na soncu oluščil. Natrla ga je z mlekom. Bil je njegov zadnji dan pri njih. Po večerji je predlagal, da odrasle otroke popelje z motorjem. Na vrsto je prišla zadnja, občutek je imela, da je to načrtoval, nemara pa sta se brata bolj vneto trudila, da bi bila prva. Tiste vožnje ne bo nikoli pozabila. Od začudenja in radosti je bila razvneta od glave do peta. Pohvalil jo je, da dobro lovi ravnotežje in od časa do časa spustil balanso ter jo tolažeče potrepljal po sklenjenih rokah. Sonce je zašlo in cvetovi košeničice so rumeno žareli. Več milj nista spregovorila; njegov trebuh je držala v nežnem in brezumnem oprijemu zaljubljenega dekleta in naj sta se vozila še tako daleč, se je zdelo, kot da se peljeta v brezkončno zlato meglico. Videl je jezero v vsem svojem veličastju. Pet milj stran sta na mostu razjahala in sedla na apnenčast zid, obložen z mahom in lišaji. Iz vratu mu je izdrla klopa in se dotaknila točke, kjer je ostala izsesana kapljica krvi; takrat sta plesala. Zvok slavcev in tekoče vode. Seno na travnikih je ležalo zeleno in nepobrano in zrak je blago dišal po njem. Plesala sta.