... Z izvršitvijo sodbe se je vse spremenilo v pepel. Zadnji kos, ki ga je bilo videti v žerjavici, je pogorel šele ob pol enajstih zvečer ali še pozneje. Kosi mesa in trup so goreli približno štiri ure. Uradniki, med katerimi sva bila tudi midva s sinom, smo skupaj z biriči ostali tam skoraj do enajste ure, ker nam je to velevala dolžnost. Ljudje bi radi nekaj sklepali iz tega, da je na travniku, kjer je bila ograda, naslednji dan poležaval pes, ki so ga večkrat odgnali, pa se je vselej vrnil. Vendar ni težko razumeti, da se je živali na tem prostoru zdelo topleje kakor drugje.«3 Leon Faucher je tričetrt stoletja pozneje izdal tale pravilnik »za Dom mladih jetnikov* v Parizu«4: Člen 17. Za jetnike se bo dan pozimi začel ob šestih zjutraj, poleti pa ob petih. V vseh letnih časih bodo delali devet ur na dan. Dve uri na dan bosta posvečeni učenju. Delo in dan se bosta pozimi končala ob devetih, poleti pa ob osmih. Člen 18. Vstajanje. Ko prvič zaropota boben, morajo zaporniki vstati in se molče obleči, nadzornik pa medtem odpira vrata celic. Ko zaropota drugič, morajo biti že pokonci in postiljati postelje. Ko zaropota tretjič, se postavijo v vrsto in odidejo v kapelo k jutranji molitvi. Med enim in drugim bobnanjem mine pet minut. Člen 19. Molitev opravi kurat, potem je na vrsti moralno ali versko branje. Ta vaja traja največ pol ure. Člen 20. Delo. Zaporniki gredo poleti ob tričetrt na šest, pozimi pa ob tričetrt na sedem na dvorišče, kjer si morajo umiti roke in obraz in kjer dobe prvi obrok kruha. Takoj po tem se razvrstijo po delavnicah in odidejo na delo, ki se mora poleti začeti ob šestih, pozimi pa ob sedmih. Člen 21. Obed. Zaporniki ob desetih prenehajo delati in odiCitirano v A. L. Zevaes, Damiens le régicide, 1937, str. 201–214. * V izvirniku: détenu; détention – jetništvo, ječa je v klasičnem, tj. monarhičnem pravu namenjeno zlasti za politične, pozneje pa še za druge prestopke. Posplošena raba ustreza sodobni kazenski sankciji détention criminelle à temps (5–10 in 10–20 let), medtem ko détention criminelle à perpetuité – »dosmrten pripor« – nadomešča deportacijo in zapira jetnike v posebno ustanovo. 4 L. Faucher, De la réforme des prisons, 1838, str. 274–282.