Bonbonček moj, sem natipkala, najlepša hvala za dolgo pismo. Kako sem se razveselila, ko praviš, da nisi pozabil na poljub pod svetilnikom. Tisto je pa bila čista romantika, kaj?! Saj veš, kako obožujem svetilnike. Ko pa zaslišim šumenje morja, se mi kolena kar zašibijo in želim si samo to, da bi odplula nekam daleč. Upam, da bom nekoč v življenju tudi jaz kdaj s tabo jadrala po oceanih! Čisto sama bova, samo ti in jaz! Veter in valovi in midva. Pisanje me je tako prevzelo, da sem resnično začela sanjariti o plovbi, le da v mojih sanjah ni bilo nobenega Steva. V mislih nisem na jadrnici opazila niti Majka. Čestitam za opravljen izpit. Dober spomin imaš, ko praviš, da sva kuhanje in jaz dva različna pojma, ampak kakšni špageti se pa tudi meni kdaj posrečijo. Bom pa v najinem penziončku pospravljala sobe in skrbela za goste. To bo zabavno! Prav gotovo! Ko bom jaz lastnica penziona, bom stala za štedilnikom in vrtela kuhalnico, moj mož pa bo postiljal postelje! Se torej vidiva za božič? Prepričana sem, da mi bosta mami in oči prispevala kakšno malenkost, če mi bo zmanjkalo denarja za karto. Že zdaj se veselim večera, ki ga bova preživela v najinem najljubšem lokalčku! Ribje jedi so tam naravnost nebeške! Bi ob morju sploh lahko poskusila kaj drugega? Aha, še nekaj. Moj elektronski naslov. Pa menda ne misliš, da stanujem skupaj s kakšnim fantom, ali kaj? Ne boj se, v mojih mislih ni prostora za nikogar drugega. Samo zate! Naslov je pa od šefa mojega očeta. Saj se še spomniš, ko sem ti povedala, da moj oče dela doma. Kmalu se ti spet oglasim, ljubi Stivi. Zvrhan koš poljubčkov ti pošilja tvoja Katrin.