In pod večer, po dnevu garaške vožnje, se je njegovo povabilo še kako prileglo. Kakor so kraji v Nubiji prijetni, je pot obupna. Na voljo je bodisi v obliki trdega ribežna, ki prerešeta vse kosti, ali najfinejšega prahu, razbrazdanega v jarke. Čeprav nisva imela njegovega naslova, gostitelja ni bilo težko najti. Izkazalo se je, da je pomemben mož v mestu, direktor tamkajšnje banke. Kljub dvema diplomama iz Kaira in Kartuma se je odločil ostati v domačih krajih in poskrbeti za dvesto družinskih datljevih palm. Njegova hiša je ena najlepših v Abriju, njegova žena, zavita v tipično blago svetlo zelene barve, ki ji le za silo pokrije lase, je zgovorna in dobro razgledana, njegovi štirje otroci lepi in vljudni. In voda iz Nila je bila le uvod v obilno večerjo, surfanje med 224 televizijskimi programi (od tega je le en sudanski), noč v toplih posteljah v sobi za goste, jutranjo kavo pred slovesom, vrečo datljev za popotnico in povabilo, naj spet prideva.