Hermana je že kot otroka mikalo, da bi poletel. Želja se mu je uresničila, ko je začel leteti z zmajem, po paralizi pa z jadralnim padalom. Leta 1985 je sodeloval na državnem prvenstvu z jadralnimi zmaji nad Tolminom. Še isti dan je odkril na sebi dva klopa in ju, nič hudega sluteč, odstranil. Po dveh dneh pa je opazil, da se z njim dogaja nekaj nenavadnega, mislil je, da se ga je lotila gripa. Njegov zdravnik je ob tem, ko je Herman dobil čudne vibracije v glavi in ni mogel dvigniti rok, ugotovil, da gre za klopni meningitis in ga napotil v Ljubljano. Potonil je v nezavest in njegovo življenje je viselo na nitki. Ko se je prebudil iz kome, je bil hrom od pasu navzgor. Zdravljenje je bilo naporno in dolgotrajno. Ni se zadovoljil samo s fizioterapijo, iskal je še druge poti. Iz postelje v sobi je gledal hrib, s katerega je velikokrat jadral z zmajem in takrat si je rekel, da bo od tam še letel.