V avgustu, najpogosteje v tretji četrtini meseca, postavljajo v štajerskih vinogradih klopotce, ki so še ena slovenska posebnost; poznajo jih sicer še ponekod vzdolž meje na avstrijski strani, vendar tudi tam uporabljajo zanje slovensko ime: klapotetz. V Slovenskih goricah imajo klopotci praviloma štiri in v Halozah šest vetrnic; njihova dolžina ter višina klopotca je največ odvisna od velikost vinograda, zvok pa od vrste uporabljenega lesa. Eni in drugi odganjajo od zorečega grozdja škorce in druge ptiče – dokler se ti ne navadijo enakomernega klopotanja – in obenem naznanjajo bližajočo se trgatev. Ponekod je postavljanje klopotcev krajevni praznik s posebnimi šegami, ki seveda ne mine brez bogato obložene mize, če ne že kar veselice. Po opravljenem delu se po navadi oglasi pesem. Poleg napitnice, ki smo si jo Slovenci izbrali za himno, so splošno razširjene tudi mnoge druge pesmi z neštetimi različicami, ki slavijo trto in vino.