Čepar jih je zavrnil, njegov glavni argument je dejstvo, da naj bi bilo delovanje CSP neustavno. »Status navedene združbe namreč določa,« je v odločbi zapisal Čepar, »da je njihov član lahko samo oseba z najmanj univerzitetno visokošolsko izobrazbo ali visokošolsko izobrazbo z opravljenim magistrskim študijem oziroma ustrezno specializacijo ter najmanj desetimi leti delovnih izkušenj.« Čepar nato zapiše razlog zavrnitve. »Navedena diskriminacija je v nasprotju s 14. členom ustave.« Ta določa, da ljudje ne morejo biti diskriminirani na podlagi pridobljene izobrazbe. Čepar je torej verski skupnosti očital neustavnost, ker je za svoje članstvo postavila določene pogoje. Takšne in drugačne pogoje za svoje članstvo določajo tudi druge verske skupnosti. V kakšni izmed njih so lahko duhovniki samo moški, ki imajo ustrezno izobrazbo, a je takšna skupnost vseeno registrirana. Tudi druge verske skupnosti imajo svoja pravila prepoznavanja ustreznosti. Po Čeparju bi tako lahko prečrtali tudi tiste, ki zahtevajo odlično poznavanje svetih knjig, uspešno opravljen ritual ali kaj tretjega. Čepar je svojo odločitev utemeljil na kratko. »Takšna diskriminacija v konkretnem primeru nima ustavno opravičljivega razloga, saj ne gre za npr. združenje inženirjev, gre za versko skupnost, ki naj bi celo poudarjala preproščino.« Država Čepar se je tukaj postavila na pozicijo velikega razsodnika, kaj je lahko religiozno in kaj ne more biti.