Kopernika je kot astronoma-filozofa popolnoma ustrezno prvi označil Galilei. V Dialogu je zoperstavil dva astronomska pristopa: pristop astronoma, ki je zgolj računar, in pristop astronoma-filozofa. Naloga astronoma-računarja je izračunavanje in napovedovanje položajev nebesnih teles ter izdelava modelov, ki omogočajo takšne izračune. Ptolemajska astronomija je bila popolnoma na ravni te naloge, saj so njeni modeli za posamezne planete omogočali dovolj natančne izračune. Problem je to, da teh modelov nikakor ni bilo mogoče sestaviti v zadovoljiv sistem sveta, saj je vesolje, sestavljeno iz teh modelov, kot pravi Kopernik, monstrum. Po tradicionalni delitvi znanosti so vprašanja, ki zadevajo ustroj vesolja, spadala v filozofijo narave. Kopernik, ki je ptolemajski astronomiji očital »monstruoznost«, se je, kljub temu da je bil zgolj astronom, postavil na pozicijo filozofa. Ta gesta je bila še toliko radikalnejša, ker je bila astronomija tradicionalno razumljena kot hierarhično nižja znanost kot filozofija narave. Kopernik si je kot astronom vzel pravico, da spreminja načela filozofije narave. Ta astronomsko-filozofski program sta pozneje povzela in nadgradila Galilei in Kepler.