Najlažje je vso krivdo za prometne nesreče pripisati voznikom in kar naprej zviševati kazni za prekrške, nikoli pa se ne vprašamo, ali niso vzroki za tako veliko število prometnih nesreč tudi kje drugje. Sprašujem se, ali zares ni pri nas nobenih strokovnjakov, ki bi se bili sposobni ukvarjati s to problematiko. Ali bo skozi naselje veljala splošna omejitev 50 ali 60 km/h, sem slišal po radiu anketo, kjer so se, po glasu sodeč, oglašale same stare ženičke, od katerih zagotovo ni imela nobena vozniškega izpita, vse so pa predlagale 50 km/h. Živim v takih razmerah, da sem zelo veliko na cesti. Velikokrat vidim na enakovrednih cestah in s skoraj enakimi razmerami, različno dovoljene hitrosti, od 50 pa vse do 90 km/h. Zagotovo ni mogoče hitrosti vožnje na vsakemu metru ceste regulirati s prometnimi znaki. Ni vseeno, če je cesta suha ali mokra, poledenela, če je redek promet, brez pešcev, dobra vidljivost ali če je vse prav obratno. Poznam določene predele ceste, kjer je v dolžini tudi do 15 km dovoljena hitrost vožnje le 50 km/h, čeprav je na nekaterih delih te ceste vidljivost odlična celo od 200 pa do 500 m, le da je cesta bolj ozka. Predstavljate si vožnjo s to hitrostjo po suhi in prazni cesti. Hitrost pa prekoračiš običajno tam, kjer je dobra vidljivost oziroma kjer se dobro daleč vidi, ker se drugje hitrosti ne da izmeriti. Policija to ve in v zasedi čaka na tiste, ki izgube živce zaradi nepotrebnih omejitev. Poznam kraj, kjer je bila hitrost vožnje dovoljena 60 km/h. In v tem kraju se je nekdo ubil. Ugotavljali so hitrost in so ocenili, da je vozil 120 km/h. In takoj so znižali dovoljenih 60 kilometrov na uro! Le zakaj?! Globoko sem prepričan, da je bila hitrost 60 km/h za ta kraj pravilna, če pa je voznik skozi naselje vozil 120 na uro, je to njegov problem in ne bi pomagalo niti v primeru, če bi napisali, da je vožnja omejena na 20 kilometrov na uro. Verjamem, da v prometu ne more biti vedno logike, sem pa prepričan, da jo v mnogih primerih lahko uporabimo. Če je v prometu že samo 60 % nelogično postavljenih prometnih znakov, je taka cesta utrujajoča. Ko opazujemo promet, vidimo, da se omejitev, ki so s temi znaki in označbami predpisane, drži mogoče kakih 5 % ljudi. Predvidevam tudi, da so le v promilih tisti, ki napravijo prometno nesrečo, ker prekoračijo hitrost za borih 10 do 20 %, zato bi bilo za te razmere potrebno napraviti analizo. Če bi ves čas vozili v skladu s sedanjimi nepremišljenimi oznakami na cesti, bi bili pri dolgi vožnji tako utrujeni, da bi bili bolj nevarni, kot pa če bi na nenevarnih mestih nekoliko prekoračili hitrost. Zato bi bilo veliko bolj varno, da bi med vožnjo spremljali razmere na cesti in se ravnali po njih, ne pa po nelogično postavljenih prometnih znakih. Kazen, ki te doleti, pa ne napravi škode samo v denarnici, ampak povzroči tudi stres, zanj pa vemo, kaj pomeni, še posebno za tiste, ki imajo nižje osebne dohodke. Resnično sem radoveden, če tisti, ki sedaj predlagajo tako velike kazni, vozijo po teh predpisih in označbah, ki so na in ob cestah. Prepričan sem, da bodo tako velike kazni, ki jih sedaj napovedujejo, povzročile zraven nesreč še kakšnega psihičnega bolnika. Povišane kazni bodo zagotovo služile le polnjenju državne blagajne, v prometu in ljudeh pa bo storjena škoda, ki bo nekoliko kasneje to blagajno hitreje praznila, kot pa jo bodo kazni sedaj polnile. Za ureditev prometne signalizacije bi bilo potrebno izdelati projektno dokumentacijo in na osnovi nje postaviti prometne znake, ne pa, da jih postavlja vsak cestar tako, kot mu predlagajo tisti, ki tam stanujejo. Brez ustrezne dokumentacije ne smeš postaviti čebelnjaka, ki zadeva le manjši krog ljudi in je v večini primerov celo koristen. Prometni znak, posebno še za izrecne odredbe, ki zadeva nešteto ljudi, pa lahko postavi vsak, in to brez kakšne strokovne utemeljitve ali vsaj logike. Čas je že, da s predpisi nehamo delati le škodo, ampak mora biti od vsakega predpisa tudi neka korist. Zato naj predpise krojijo strokovnjaki. Napravimo najprej pogoje za varno vožnjo, potem pa zahtevajmo od ljudi, da predpise spoštujejo.