30 Vprašanje, kaj je zavest, je dramilo zanimanje od samega začetka psihologije. Introspekcionistični psihologi so analizirali zavest tako, da so skušali analizirati svoje lastne duševno izkustvo oz. doživljanje. Z opazovanjem in beleženjem izkustev, kot je biti pozoren, sanjariti ali se zgolj zavedati okolice, so upali, da bodo uspeli odkriti, katere so bistvene značilnosti zavesti in po čem se človekova duševnost odlikuje. William James (1890) je zavest pojmoval kot stalen neprekinjen tok, kot vrsto notranjega monologa, ki je vedno navzoč v naši duševnosti. Odkril je tudi način, kako se dejanja in rutine lahko spreminjajo iz zavestnih v nezavedne. Na primer, ko se prvič učite voziti avto, se morate zavedati vsakega dejanja, ki ga naredite, ko pa vožnjo bolje obvladate, dejanja postanejo rutinska in nezavedna. Torej je del učenja veščine, po Jamesu, prenos dejavnosti iz zavesti v nezavedno rutino.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
30 30 glavni števnik; arabski zapis
Vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zavest zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dramilo dramilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zanimanje zanimanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
samega sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
začetka začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
psihologije psihologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Introspekcionistični introspekcionističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
psihologi psiholog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
analizirali analizirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
zavest zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
skušali skušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
analizirati analizirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
lastne lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
duševno duševen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
izkustvo izkustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
oz. oz. okrajšava
doživljanje doživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Z z predlog; orodnik
opazovanjem opazovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
beleženjem beleženje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
izkustev izkustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
pozoren pozoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
sanjariti sanjariti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgolj zgolj členek
zavedati zavedati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
okolice okolica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
upali upati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
uspeli uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
odkriti odkriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
katere kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bistvene bistven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
značilnosti značilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zavesti zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
po po predlog; mestnik
čem kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
človekova človekov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
duševnost duševnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
odlikuje odlikovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
William William samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
James James samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
1890 1890 glavni števnik; arabski zapis
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zavest zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pojmoval pojmovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
stalen stalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
neprekinjen neprekinjen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
tok tok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
vrsto vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
notranjega notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
monologa monolog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
navzoč navzoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
v v predlog; mestnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine
duševnosti duševnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Odkril odkriti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dejanja dejanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
rutine rutina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
spreminjajo spreminjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
zavestnih zavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
nezavedne nezaveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prvič prvič splošni prislov; nedoločena stopnja
učite učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
voziti voziti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
avto avto samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
morate morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
zavedati zavedati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
vsakega vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
dejanja dejanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
naredite narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
ko ko podredni veznik
pa pa priredni veznik
vožnjo vožnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
obvladate obvladati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
dejanja dejanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
postanejo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
rutinska rutinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
nezavedna nezaveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
učenja učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
veščine veščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
Jamesu James samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
prenos prenos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dejavnosti dejavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
zavesti zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
nezavedno nezaveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
rutino rutina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Zavod za šolstvo
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Psihologija
avtor: Nicky Hayes, Sue Orrell