Zakaj nama je uspelo ostati skupaj? Osnova najine zveze je bila medsebojna ljubezen. V temelje pa je bila vgrajena vera v Boga, ljubezen do otrok in ljubezen do ljudi. Oba sva se zavedala, da je čas življenja, ki sva ga dobila, dragocen in sva se trudila tako z njim ravnati. Za tistega, ki ocenjuje naše delo, sva postavila Boga, zato nisva bila obremenjena s skrbjo, kaj bodo mislili drugi. V svoje življenje oz. v najino zvezo sva Ga povabila že takoj na začetku. Pri Njem sva iskala odgovor, ali je najina zveza res v Njegovem načrtu. Bil je prisoten z nami na našem življenjskem potovanju vsak dan, od jutra do večera. Tega, da sva Ga povabila na jutranjo kavico, sva se spomnila nekako v drugi polovici najinega zakona. Hitro sva ugotovila blagodejne učinke kratke molitve ob jutranji kavici, ki je postala ritual. Molila sva za najino zvezo, za najine otroke, za dobre načrte, ki naj jih Gospod podpre, za prijatelje, ljudi, ki so nam zaupali svoje zdravje, za mir, za zahvalo in še nešteto drugih namenov. Molitvi so se večkrat pridružili tudi najini otroci, če so bili doma. Blagodejni vpliv molitve smo kot družina čutili v vseh težavnih situacijah, posebej pa v spremljanju našega moža in očeta na zadnjo pot.