Ta dramatični dogodek natančno pokaže, kako v praksi deluje odnos med bolnikom in starši in kako sprevržena je uporaba drog, v tem primeru tistih na recept. Uporabniki drog, ki živijo doma, večinoma ukazujejo svojim staršem in od njih zahtevajo določeno ravnanje. Manipulirajo z njimi in jih izkoriščajo za zadovoljevanje svojih potreb. Zgoraj je sogovornik svojo mamo, ki ga je zaskrbljena čakala doma, »zadel« z helexom, ki ga je dobil na recept od svojega zdravnika. V prepričevanju matere, naj poje tableto, je uporabil isti argument, kot ga uporablja njegov zdravnik. Ker mati zdravniku verjame, je ubogala. Na terenu smo srečali matere, ki so svojim otrokom kupovale prepovedano drogo, starše, ki so prikrivali, da njihovi otroci prodajajo drogo, in so skrivali drogo ob hišnih preiskavah. Tako starši kot zdravniki vzdržujejo odvisnost od drog. Ko smo razjasnili, zakaj so se sogovorniki odločili za uporabo drog, kdaj so jo začeli uporabljati, kdo jim je pri tem pomagal, nas je zanimalo, kako je potekal ta proces naprej. Za prepovedano drogo je značilno, da jo začnejo uporabljati v krogih, ki jim posebej zaupajo. Za uporabo heroina je značilno, da drogo v žilo injicirajo prijatelji. Pri tem gre za tipično iniciacijo, ki pozneje postane ritual.11 Iniciacija ali obredno sprejetje v razpoznavno skupnost ima več vidikov. Je potrjevanje zrelosti in se torej veže za določeno fazo odraščanja, je posvetitev v misterij ali dodeljevanje vloge v misteriju in sprejem v religiozni podobno skupnost. Po Južniču (1993: 221) je iniciacija obred, s katerim in v katerem se posameznik ali izjemoma skupina ljudi uvaja v »novo stanje« in z njo pridobi novo identiteto. Pri iniciaciji gre za simbolično potrjevanje transformacije v statusu, ki jo praviloma spremlja še naziv ali titula. Oseba, ki je tako obravnavana, je identitetno spremenjena in to se kaj lahko izrazi v njeni drži. Posebna vrsta iniciacije je sprejem v skupnost, kar v nekaterih kulturah obeležijo s poseganjem v telo12