Monet, Claude (1840--1926), francoski slikar, ki pogosto velja za najpomembnejšega predstavnika *impresionizma; po eni njegovih slik, Impresija: vzhajajoče sonce (1872), se gibanje tudi imenuje. Še kot mladeniča ga je v Le Havru za slikanje krajine na prostem navdušil *Boudin, leta 1859 pa se je preselil v Pariz, kjer se je spoprijateljil s *Pissarrojem, *Renoirjem in *Sisleyem, ki si je prav tako želel slikati neposredno iz narave. V letih 1870--71 se je skupaj s Pissarrojem pred nemško-francosko vojno zatekel v Britanijo, potem pa se preselil v Argenteuil, vas v bližini Pariza, kjer so Monet in njegovi prijatelji naslikali nekatera najznamenitejša impresionistična dela. Po obdobju, ko ga je pestila huda revščina, je začel dosegati prve skromne uspehe. Leta 1883 se je naselil v Givernyju, kjer je dal sezidati cvetlični ribnik, ki je postal motiv serije Lokvanjev. V svojih zgodnjih slikah je Monet eksperimentiral s tonskimi vrednostmi, ki jih je uporablja tudi *Manet (Le Pont neuf, 1870), pozneje pa se je osredotočil na upodabljanje svetlobe in odtenka, pri čemer je bil najdoslednejši od vseh impresionistov. Nekako od 1870 naprej se je omejil izključno na krajino ter upodabljanje skladnosti barv v različnih svetlobnih pogojih. Med tovrstnimi deli je najznamenitejša serija slik katedrale v Rouenu, ki jih je slikal ob različnih delih dneva in v različnih svetlobah (1892--94), poleg nje pa slike lokvanjev, ki so utrle pot nizu stenskih slik, ki jih je ustvaril za Muse de l'Orangerie proti koncu svojega življenja.