Obstoja ogromno terapij, ki velikokrat delujejo kratkoročno. Na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana so razvili celostni pristop k obravnavi, saj je to kompleksna govorno-jezikovna motnja. »Oblikovali smo dopolnilno metodo VLAJA©: Vsestransko Logopedsko Aktiviranje oseb, ki Jecljajo, v Adaptaciji na življenjsko okolje. Program strokovne obravnave traja dve leti ali pa tudi več, je sestavljen iz treh delov. Za začetek pristopa k programu, je potrebno upoštevanje splošna pravila: zdravo mora živeti, imeti urejen bioritem, spanje, prehrano in gibanje. V prvem delu programa se uči pravilnega dihanja, izgovora glasov (običajno so kritični glasovi p, t, k, b, d, g ...). V drugem delu glasno berejo. Pomagajo si s posebno tehniko, specializacijo: kotiček dominantne strani ustnic držijo rahlo stisnjen, da upočasnijo ritem govora. Gledajo se v ogledalo, da spremljajo mimiko obraza, nato hodijo po prostoru, da dobijo orientacijo, berejo, potiho, na glas, individualno in v skupini. Prebrano morajo obnoviti ali dopolniti, da širijo tudi besedni zaklad. V tretjem delu govorijo spontano, brez jecljanja, in prenašajo tehniko na nove situacije; pomagajo tudi drugim, ki so vključeni v program. Osnova pri terapiji je tudi petje, ker pri petju ne jecljamo. Glasilke so sproščene in dihanje je pravilno. V timu strokovnega dela imamo tudi psihologa. Če oseba jeclja pri spontanem govoru, ga primarno obravnava psiholog, sekundarno pa logoped. Če jeclja v vseh petih oblikah verbalne ekspresije (govor stereotipov, ponavljanje stavkov, glasno branje, obnova prebranega, spontani govor), ga primarno obravnava logoped, sekundarno pa psiholog,« razlaga Vlasta Podbrežnik in doda še: »Če se osebe, ki jecljajo, zavejo, da lahko prebrodijo to težavo z govorom, da lahko postanejo dobri govorci, takrat jecljanje postane motiv in izziv za uspeh. Osebe, ki so nekoč jecljale, so danes tudi med uspešnimi govorci na radiu, televiziji …« Nadgradnja programa je vključitev v društvo Vilko Mazi, društvo za pomoč osebam z govornimi motnjami.