natančne rituale obnove v 15 ali 20 sekundah med posameznimi točkami – pogosto se tega niti ne zavedajo. Njihova vmesna rutina vključuje koncentriranje na lopar, da se izognejo motnjam, postavijo se v poseben položaj, ki izraža moč, pripravljenost, samozavest, obenem pa tudi vizualizirajo, kako bodo odigrali in dobili naslednji set. Ti obredi imajo osupljive fiziološke učinke. Ko so merili srčni utrip igralcev med igro, se je pri tistih z najbolj stalnimi obredi pokazalo izjemno nihanje, pri čemer se je srčni utrip znatno povečal med igro, nato pa se je znižal za 15 do 20 odstotkov med točkami. Miselni in čustveni učinki natančnih obredov med posameznimi točkami so ravno tako pomembni. Igralcu omogočijo, da se izogne negativnim občutkom, osredotoči misli in se pripravi na naslednjo točko. Nasprotno pa tisti igralci, ki teh obredov med točkami ne uporabljajo oziroma jih uporabljajo samo občasno, začnejo delovati preveč enostransko – porabijo preveč energije brez obnove. Ne glede na njihov talent ali telesno pripravljenost postanejo dovzetnejši za frustracije, razburjenje, izgubo koncentracije in pod pritiskom veliko hitreje podležejo. To je še posebej očitno pri dvobojih, ki trajajo več ur. Enako velja za poslovneže. To, da živijo vse bolj v stresu, sploh ni največji problem. Problem je v tem, da se ne obnavljajo – živijo preveč enostransko. Običajno velja, da se mentalno in čustveno preveč ženejo, telesno pa premalo. Obe obliki enostranskosti spodjedata uspešnost. Pri poslovnežih običajno ni nihanj. Zjutraj se dan začne s polno paro že doma, zajtrk odpade in potem se ob kavi vzdržuje raven energije do kosila. Kosilo je zaužito na hitro, da se ga pogosto niti ne zavedajo in zaradi tega se lahko tudi preveč najejo. To povzroči padec energije v popoldanskih urah in to kompenzirajo s pitjem kave ali gaziranih napitkov. Vmes ni počitka, ker je treba delati in nekaj velja le tisti, ki dela. Ko se zvečer vrnejo domov lačni in izčrpani, pogosto iščejo uteho v hrani in pijači.