Matjaž z gospodom Čosićem in Hexi ovir, opozarjanje na ožine, iskanje poti; pa iskanje ciljev: klop, bankomat, vrata, izhodvhod, stopnice, semafor, zebra; učenje smeri: levo, desno. Povelje za začetek dela. Pes mora vse to in še veliko več razumeti. Tukaj ni avtomatizma. Kuža mora delati v vsakem okolju. Ni učenja na pamet. Nadaljevanje dela Z vodilom in palico. Kuža mora imeti vodilo rad, saj si želi delati, voditi. Delo ni mučenje psa, zanj je užitek. Pes se gradi. Postaja natančnejši, zanesljivejši. Njegova delavna kondicija raste. Ko zaključiš s potjo vidiš v pasjih očeh: 'Jaz bi še!' Povelja so mu domača, v domačem okolju pozna vse cilje. Samo ena beseda zadostuje in pripelje te na cilj. V tujem okolju se prepušča tvojemu poveljevanju. Sedaj mu zaupam. Sledi preveza. Nič ne vidim. Čudovito! Kako me vodi, prepričljivo mimo ljudi, do ovir, do ciljev. Kamor želim. V meni se menjata dve čustvi: veselje ob uspehu in žalost ob zavedanju, da se nama bliža slovo. Samo še izpit pred komisijo. Po opravljenem izpitu je najinih poti konec. Zame najtežji del šolanja. Izpit inštruktorja s psom Sami si izberemo izpitno pot (v mestu šolanja ali kje drugje). Izpolnjevati mora s pravilnikom določene zahteve. Pot mora biti primerno dolga. Pes mora pokazati svojo usposobljenost pri Pes dobi stalno bivališče, nas vse pa čaka še en izpit Slepo osebo oz. zavarovanca, ki nam je določen s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, spoznamo že prej. Spoznamo se z družino, ogledamo si okolje, kjer bo kuža živel, okvirno se dogovorimo o prenosu. Tako je slepi in njegova družina vsaj delno pripravljena na prihod psa. Kmalu po opravljenem izpitu kuža zapusti prehodni dom in odpeljemo ga na uvajanje k novemu vodniku, opremljenemu z navodili ter telefonskimi številkami v primeru težav. Prenos opravlja Matjaž, saj bi se kuža težje navadil in sprejel novega vodnika t.j. slepega, če bi bil inštruktor hkrati oseba, ki vodi prenos. V prenosu Matjaž slepega nauči 'uporabe' psa pri vodenju ter mu pomaga, da se on in družina s psom čim bolje ujamejo na vseh ravneh. Pravimo, da je to najtežji del procesa. V res kratkem času moramo slepega naučiti vsega, kar pes obvlada. Slepi in družina se morajo zavedati, kaj je pes, kako razmišlja, morajo ga znati negovati, hraniti, skrbeti za fizično kondicijo, poznati povelja, jih pravilno uporabljati. Na koncu uvajanja se ponovno srečamo s komisijo na izpitu, kjer se preverja delo slepe osebe in psa, poslušnost in teorija. Po opravljenem izpitu dobi slepi psa vodnika v uporabo, zaveže se, da bo z njim ravnal, kakor je določeno v pravilniku. S tem se naše delo nekako zaključi. Vendar kužki ostajajo del naših src in misli. Uživali