V Vzajemni naj bi se za podražitev odločili zaradi negativnega poslovanja, izguba, ki je v prvih petih mesecih presegla 1,4 milijarde tolarjev, pa naj bi bila predvsem posledica neugodne starostne sestave zavarovancev in naj bi brez povišanja premije do konca leta narasla na štiri milijarde tolarjev. Prav v starostni sestavi naj bi se Vzajemna bistveno razlikovala od svojih tekmic na trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj starejši od šestdesetih let predstavljajo kar tretjino vseh njenih zavarovancev, k zbrani premiji prispevajo 37 odstotkov, njihov delež pri »škodah« oz. pokrivanju stroškov zdravstvenih storitev pa naj bi bil več kot 60-odstoten. Kot poudarjajo v Vzajemni, naj bi bil povod za povišanje premije tudi agresivno trženje konkurence med mlajšimi zavarovanci, ki so praviloma bolj zdravi in zavarovalnico »manj stanejo«, ter sklep agencije za zavarovalni nadzor, ki konkurenčni zavarovalnici ne nalaga enakih obveznosti oblikovanja doživljenjskih starostnih rezervacij, kot to velja za Vzajemno. Za izgubo naj bi bila posredno kriva država, ki na tem področju še vedno ni uveljavila izravnalnih shem za izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz razlik glede starosti, spola in huje bolnih zavarovancev. Če bi država uvedla tovrstne sheme, bi premijo spet lahko znižali, napovedujejo v Vzajemni in dodajajo, da bodo premije za mlajše od šestdesetih let tudi po 1. avgustu ostale približno enake kot doslej, saj bi izguba vsakega mlajšega zavarovanca vplivala na dvig premije za starejše.