Ob tej uri pred šolo še ni bilo nobenega učenca, le učiteljice in planinski vodnik Gregor Majer, ki nas vedno spremlja na planinskih pohodih. Med njimi je bila tudi učiteljica Darja, ki me je pozdravila. Ko je prispel avtobus, sva z atijem dala nahrbtnik v prtljažnik, nato smo se poslovili od staršev, jim še zadnjič pomahali in se odpeljali proti Koroški. Po dobrih dveh urah vožnje smo prispeli v Podpeco. Nato smo si oprtali nahrbtnike in začeli hoditi proti koči. Ko smo prispeli do koče, smo najprej pojedli sendviče, ki smo jih prinesli s seboj, nato smo imeli uro časa za igranje. Za nadaljevanje, da bi lažje hodili, smo nahrbtnike pustili pri koči ob veliki klopi in se odpravili naprej. Najprej smo si šli ogledat votlino kralja Matjaža, nato smo pot nadaljevali do Male Pece in od tam do lovske koče. Od tod smo se vrnili do koče na Peci in se razdelili v skupine za spanje. V sobi je vsak dobil svileno pregrinjalo in si z njim pogrnil posteljo. Sledila je večerja, po večerji smo se igrali razne igrice. Nato smo šli spat. Po jutranjem prebujanju smo pojedli zajtrk, nato smo se odpravili na Peco. Na poti smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina, v kateri sem bil jaz, je do Pece hodila uro in 9 minut, druga skupina pa uro in 29 minut. Na Peci smo videli tudi lovce. Po krajšem počitku in opravljenem krstu smo se vrnili do koče, kjer smo pospravili sobe in odšli v dolino. Ko smo prišli v dolino, še ni bilo avtobusa, zato smo morali še malo počakati. Kmalu zatem je prispel avtobus in nas odpeljal nazaj v Celje, pred šolo, kjer so nas že čakali starši. Tako se je končal naš prvi dvodnevni pohod, ki mi bo ostal v lepem spominu.