Danes je povprečna starost Slovenca, ki se odloča za novo življenjsko zavarovanje, nekaj pod 40 let, povprečna doba varčevanja je 15 let, mesečna premija pa je v povprečju 10.000 tolarjev. Donosnost pri življenjskih zavarovanjih v Sloveniji ne zaostaja za donosnostjo, obljubljeno v Nemčiji. Ljudje zato po takšna zavarovanja ne hodijo več toliko v tujino, še posebno ne po rentna zavarovanja, ki so čez mejo dosti dražja. Tudi zato, ker je pričakovana življenjska doba, na primer povprečnega Nemca, višja kot Slovenca, kar seveda rentna zavarovanja draži. "Tudi tržni deleži kažejo na to, da se Slovenci v zadnjih letih vse bolj odločamo za slovenske zavarovalnice. Letne rasti so namreč dokaj visoke, tovrstnih polic pa je v Sloveniji že skoraj 400.000. Takih, ki bi se lahko vključile v pokojninsko reformo, pa je 200.000. Zato ne moremo reči, da Slovenci ne razmišljamo o svoji prihodnosti. Še posebno optimistične so v skladu z raziskavami napovedi o odločanju za pokojninski načrt med ljudmi, starimi od 20 do 40 let," pravi Iztok Pečnik, izvršni direktor za trženje osebnih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav, in dodaja: "Samo davčne spodbude pa so seveda tiste, s katerimi je moč hitro nekaj doseči. Dokler pa so posojila za nakup avtomobila ugodnejša od varčevanja in posojil za nakup drugih stvari, je jasno, da se je laže odločiti za kratkoročne naložbe. Tako da v primerjavi z zahodno Evropo še vedno zaostajamo po številu sklenjenih zavarovanj. Pri nas je faktor življenjske premije v bruto domačem proizvodu 0,7, v razvitih državah pa več kot pet."