Zatika se namreč pri jamstvu države za najetje posojila, s katerim naj bi si Ptujčani zagotovili letošnjo pridelavo hmelja. »Ni res, da gre zdaj le še za vprašanje višine provizije. Ta sploh ni problem, vsaj z naše strani ne. Zdaj se naši odvetniki pogajajo s predstavniki ministrstva o jamstvu države za posojilo, vredno skoraj milijardo tolarjev, kolikor potrebujemo za zagotovitev letošnje proizvodnje. Tudi če minister razlaga, da država daje jamstvo za najetje posojila, ni tako - jamstva nimamo. Imamo edino sklep vlade, da bo iz proračuna 2000 predvidoma pokrila nastalo razliko med proizvodnimi stroški in prodajno ceno hmelja v višini 400 milijonov tolarjev,« je pojasnil direktor ptujske Perutnine dr. Roman Glaser. Zatrjuje tudi, da pri organizaciji proizvodnje hmelja v Savinjski dolini njihovo podjetje zares ni računalo na kakšen poseben zaslužek, da je v resnici hotelo samo pomagati ministrstvu za kmetijstvo reševati hmeljarsko panogo Slovenije. Vendar svojega kapitala, ki ga Perutnina potrebuje za lastni razvoj, za to ne more in ne sme porabiti. Po zagotovilih in ocenah ministrstva za kmetijstvo bi namreč hmeljarska proizvodnja do konca oktobra zahtevala okrog 9,5 milijona mark obratnega kapitala. Zato so z banko pripravili posojilni aranžma, vendar država zanj ni pripravljena dati jamstva. Perutnina si tudi nikoli ni domišljala, da se na hmeljarstvo spozna ali da bi se z njim ukvarjala, pa tudi hmelja ni nikoli nameravala sama prodajati, saj tega ne zna. Včeraj so odvetniki in vodstvo podjetja čakali na informacije iz Ljubljane, ali bo država pripravljena izdati jamstvo in ali bo letos sposobna pokriti predvidenih 400 milijonov tolarjev razlike med predvidenimi stroški in zaslužkom s hmeljem.