Vprašanje je, ali so podatki, ki so nam jih tokrat ponudile stranke, verodostojni. Vsekakor smo morali številke, ki bi po našem mnenju morale biti dostopne javnosti, iz nekaterih predstavnikov strank dobesedno izvleči. Poleg tega nam niso mogli postreči s podatki o imenih donatorjev in posojilodajalcev, kar bi od njih prav tako pričakovali. Morda je strankam vseeno, saj Slovenija tako ali tako nima urejene strankarske zakonodaje in opredeljenega finančnega poslovanja strank. Tako je res, da ima stranka lahko blokiran žiroračun, ne more pa bankrotirati kot pravni subjekt, kar pomeni, da lahko še vedno uporablja svoje ime in vsaj do naslednjih volitev tudi dva vira prihodkov: financiranje iz proračuna prek državnega zbora glede na odstotek poslancev v njem in plače, ki jih dobivajo poslanci. Prvi vir se, če ima stranka blokiran žiroračun, prelije v poravnavo dolgov, poslanci pa še naprej dobivajo osebne dohodke, kar je nepošteno vsaj do delavcev, katerih podjetja so brez njihove krivde v tako težkem finančnem položaju, da tudi po nekaj mesecev ne dobijo plač. Res je sicer, da poslanci niso uslužbenci svojih strank, temveč so zaposleni v državnem zboru, po drugi strani pa bi nas težko prepričali, da v parlamentu delajo za državni zbor in ne za interese svoje stranke. Če bi upoštevali navedeno, bi to pomenilo, da se morajo politiki prezadolženih strank odpovedati osebnemu dohodku, dokler stranka ne odplača dolgov. Če je torej SLS dolžna okoli 600.000 mark in je povprečna plača njenih poslancev 2500 mark, približen izračun pokaže, da lahko poslanci skupaj z dotacijo iz proračuna dolg poravnajo približno v letu in pol, medtem pa bi lahko malce zategnili pasove. Namenoma smo pozabili na možnost predčasnih volitev, ki bi pomenila, da stranka lahko dobi več ali manj parlamentarcev in s tem drugačno proračunsko dotacijo. Res pa je, da bi potem potrebovala dodatna sredstva za predvolilno kampanjo. Ob tem je treba vedeti, da je pri posojilodajalcih letna obrestna mera le redko manjša od R + 20 odstotkov, kar strankam še dodatno otežuje odplačevanje dolgov. Prezadolžena stranka ima sicer možnost, če ima blokiran žiroračun, da prek občinskih odborov ustanovi novo stranko z novim imenom. In čeprav bi se pri volilcih s tem verjetno osmešila, bi se kaj lahko zgodilo, da bi bankrot strankini prvaki poskušali predstaviti kot posledico zarote, dvomljivo rešitev pa kot svojo iznajdljivost. Sicer pa se bodo težave, ki so si jih z zadolževanjem nakopale stranke, verjetno zares pokazale šele ob naslednjih volitvah. Banke oziroma kreditorji namreč ne bodo več posojali denarja brez kritja in stranke, ki praviloma nimajo premoženja, bodo lahko zastavile le svoj proračunski vir, katerega višina je seveda povezana z volilnim izidom. Edino jamstvo, ki bi ga poleg tega lahko ponudile stranke, bi bile nelegalne obljube poslov, ki jih lahko ponudi le stranka, ki si obeta ministrske stolčke.