Ameriška borza, katere poslovanje vpliva na finančne trge po vsem svetu, je bila ta teden v rdečih številkah kljub vladnemu rešilnemu paketu, ki bo davkoplačevalce stal 700 milijard dolarjev, in ukrepom centralne banke, ki je znižala ključno obrestno mero in ustanovila poseben sklad za odkup komercialnih zapisov podjetij. V petek je finančni minister Henry Paulson napovedal tisto, kar je sredi tedna v pogovoru za Sobotno prilogo Dela predvidel član ožjega vodstva ameriške centralne banke dr. Egon Zakrajšek. Tako kot je v sredo storila britanska vlada, bodo tudi ameriške oblasti začele nacionalizirati finančne ustanove, da bi na finančne trge vrnile zaupanje. Največja težava je zdaj namreč v tem, da si banke nočejo posojati denarja, ne glede na še tako visoke obresti, ker se bojijo, da se utegne posojilojemalka že naslednji dan pogrezniti v stečaj.