Poglejmo samo zadnja dva primera, ki ju je na tiskovni konferenci omenjal tudi Boštjan Penko. Generalni sekretar Rdečega križa in hkrati direktor podjetja Slork (v lasti Rdečega križa) je posodil denar podjetju v lasti Sreča Kirna, člana upravnega odbora Rdečega križa (s tega mesta se je Kirn že umaknil). Jelenič se zdaj sklicuje na poslovno etiko, ki da velja za podjetniški sektor, sklicuje se na zakonitost poslovanja. Pa vendar je to sprenevedanje. Vsi vpleteni vedo, in tudi javnosti je jasno, da je Kirn dobil posojilo le zato, ker je bil član upravnega odbora Rdečega križa. Prerekanje o tem, ali bo vrnil sredstva ali bodo izterjana, je seveda nepomembno: že prvo dejstvo - posojanje denarja osebi, ki jo lahko definiramo kot povezano - je dovolj za ugotovitev, da je dobil s takim ravnanjem član upravnega odbora posebno obravnavo. Gre za nezdružljivost, pa čeprav je v tem primeru ne opredeljuje noben zakon. A Jelenič se obnaša, kakor da tega ne bi dojel, in ne odstopi. Seveda se enako spreneveda tudi upravni odbor Rdečega križa. S tem nedvomno škodujejo ugledu humanitarne organizacije, pri kateri je kredibilnost pogoj za njeno uspešnost.