Končno vstanem iz kadi in se začnem brisati. Zdaj stojim bliže radiu in ugotovim (toda povsem sekundarno; še vedno sem izgubljen v mislih), da gre za branje leposlovja - kar na BBC-ju počnejo precej pogosto. Program gre očitno h koncu, pripovedovalčev ton postane dramatičen, ko začne posnemati glas ene izmed oseb v zgodbi: »Fant je,« pravi oseba. »Fant. Oče sem!« Presenečeno strmim v majhen črn daljnoviden radio, ki prinaša glas iz oddajnikov z druge strani Evrope. Zdaj se naglo pridruži drug glas. » That was Father, Farther, Burning Bright. .« pravi tekoče, ». ..and now, a shot bulletin of world news... « Stojim v nejeveri in hitro pritisnem gumb za izklop. Čisto jasno je, da je to končna točka zvočnega posnetka tega določenega petka, 2. februarja, in v posteljo grem zmajujoč z glavo od osuplosti zaradi nenavadnih trikov in preprostih časovnih usklajenosti, ki jih je sposobna priklicati resničnost.