Zadnjič se je na primer v vlogi predsedujočega Gibanja za pravičnost in razvoj naravnost zgrozil, ker je slišal, da se mora znameniti Sašo Hribar po novem ob prihodu v službo in odhodu iz nje žigosati, in nastal je predsednikov razmislek o tem, kaj zdaj to pomeni in kako fino je, če se zaposlenim ni treba štempljati. Bodo pa delali doma, se manj vozili z avtomobili, manj onesnaževali okolje in podobno. Ker se s tem strinjam, sem svojega generalnega obvestil o tem, da bom po novem nekakšen direktor na daljavo, in se mi je samo posmehoval. To je rezervirano za umetnike, je zagodrnjal. Skušal sem mu dopovedati, da je tudi on neke vrste umetnik – zlasti na RTV – in da bi lahko hišo vodil od doma. In me je grdo pogledal, da sem utihnil, kar je pri meni navadno težko.