V znamenju Kafke je tudi leto 2008. Jutri, 3. julija, mineva namreč sto petindvajset let od njegovega rojstva. V Sloveniji je obletnico rojstva že počastila založba Beletrina z izdajo prvih treh ( Preobrazba in druge zgodbe, Amerika, Pisma Felice Bauer 1912–13 ) od predvidenih enajstih knjig tega pomembnega modernista. Razglejmo se bežno še po programih nemških založb za leto 2008: pri založbi Wagenbach sta izšli knjigi Kafka in Berlin. Eine historische Stadtreise , prav tako tudi ponatis Franz Kafka. Bilder aus seinem Leben (Slike iz njegovega življenja). Pri založbi Suhrkamp je izšla monografija z naslovom Franz Kafka izpod peresa Norberga Wanka, pri založbi Beck pa jo je napisal Peter-Andre Alt ( Franz Kafka ), pri založbi Aufbau je izšla knjiga Kafka für Eilige (Kafka za nagle) pri S. Fischer Verlag že od 80. let izhaja kritična izdaja Kafkovih zbranih del, letos pa je izšel tudi drugi del velike Kafkove biografije, ki jo je napisal Reiner Stach (prvi del so natisnili leta 2004) z naslovom Kafka, Die Jahre der Erkenntnis (Kafka, leta spoznanja; S. Fischer Verlag, Frankfurt 2008, 729 str.). Založba Vandenhoeck & Ruprecht iz Göttingena je izdala knjigo študij različnih avtorjev za naslovom: Kafka-Handbuch. Leben-Werk-Wirkung (Življenje–delo–učinek). Diogenes Verlag je za obletnico rojstva pripravil Kafkovo čitanko (Lesebuch), ponatisnili pa so tudi romane Grad, Proces in Amerika , ob tem še Pismo očetu . Rowohlt Verlag je pripravil veliko življenjsko kroniko v slikah z naslovom Kafkas Welt (Kafkov svet), in sicer s fotografijami znanega germanista in enega najboljših poznavalcev Kafkovega življenja Hartmuta Binderja, ki je doslej zbral več kot tisoč fotografij, sto štirideset pa jih je trenutno (do 3. avgusta 2008) na ogled v münchenski Literaturhaus, ki je o njem pripravila razstavo. Postavljena je na tloris praškega stanovanja Kafkovih staršev v Niklasstraße. Čeprav fotografije prikazujejo Prago, München ali Trawemünde, je prostor majhen in določen, tloris pa je omejen s posameznimi prostori: Kafkova soba, Kopalnica, Dekliška soba, Gregorjeva soba, Spalnica – zakonca Samsa. Obiskovalec razstave lahko ob vsaki fotografiji vtipka ustrezno številko, posluša komentar k fotografiji in spoznava njeno ozadje. Razstavo dopolnjuje še pomemben intervju z Maxom Brodom iz leta 1967, ki so ga na bavarski televiziji predvajali leto pozneje. V njem Brod zanika, da bi kdaj koli obstajala kakšna (uradna) Kafkova oporoka, ki bi določala, da mora Brod uničiti Kafkovo zapuščino. Prav nasprotno: Brod poudarja, da je Kafka še na smrtni postelji korigiral krtačne odtise, da mu torej za njegovo literaturo in njeno usodo ni bilo vseeno. Res je, da je Kafka v Brodovi družbi večkrat omenil, naj prijatelj po njegovi smrti uniči vso literarno zapuščino, vendar naj bi mu Brod že takrat povedal, da tega ne bo storil. In Kafka je dvakrat, prvič nedatirano leta 1921, drugič pa novembra 1922 napisal pismo oziroma oporoko glede svoje literarne zapuščine, vendar niti prve niti druge Brodu ni izročil. In zakaj le – če bi to zares hotel in če bi to mislil resno – bi se zanašal na prijatelja? V resnici je bila literatura za Kafko pomembnejša, kot bi morda slutili in sklepali na osnovi njegovega življenja. Še na smrtni postelji je v sanatoriju Dr. Hofmanna v Kierlingu pri Klosterneuburgu, petnajst kilometrov od Dunaja, popravljal prelom za svojo pripoved Hungerkünstler , zgodbo o moškem, ki noče več jesti – ki jo je napisal seveda pisatelj, ki takrat ni mogel več jesti ... Zaradi vse hujše bolezni, saj se je tuberkuloza iz pljuč razširila na grlo in grgravec.