Tisočo majolko je Bizeljanka Bojana Balon prinesla iz Srbije, kjer živi že štiri leta in dela v programu Združenih narodov za razvoj. Kupila jo je v trgovinici etnografskega muzeja v Beogradu, v Babičevi zbirki pa je že kar nekaj njenih majolk, nekaj prav tako iz Srbije, pa Iraka, Dominikanske republike in Armenije, Bojanin brat Aleš je v zbirko prispeval majolko iz Tunizije. Lea Babič pravi, da je nagrada, ki jo je razpisala za tisočo majolko, „šla“ v prave roke, zaradi prizadevanja družine, ki se na potovanjih spomni tudi nje in njene ljubezni do majolk. Za nagrado je Bojana v Beograd odhitela s kartonom bizeljskega vina, čeprav tudi sama izhaja iz vinogradniške družine. Decembra pa bo sledil še drugi del nagrade, znamenite medene jaslice, za katere je bila Babičeva nagrajena leta 1994 v Ljubljani na razstavi Kmečkega glasa. Njene medene jaslice je vključil slovenski etnografski muzej v svojo razstavo, prav tako so bile v muzeju jaslic na Brezjah, na Sveti gori pri Gorici, v Italiji ter na Dunaju v znamenitem gradu Schenbrun. Nasploh se Lee rada ukvarja z ročnimi deli vseh vrst, pod njenimi spretnimi prsti pa nastajajo jaslice iz najrazličnejših materialov; slanega testa, ličja, das mase, testenin, slame, vžigalic, blaga. Majolke je začela zbirati z namenom, da na kmetijo privabi obiskovalce in kupce vina, saj živijo od kmetije in obdelujejo 4 ha vinogradov. trska, je že bila taka, naročila jo je pri lončarju, jo dala poslikati z motivom bizeljskih hribov ter podarila možu za abrahama. Najmanjša majolka v njeni zbirki drži komaj nekaj kapljic.